Na obisku v Mongoliji

DŽINGISKAN, neustrašen bojevnik iz 12. stoletja, je postavil temelje velikemu mongolskemu imperiju. Današnja Mongolija je samo še majhen ostanek takratnega imperija. Ta kopenska država, ki leži med Rusijo in Kitajsko, je ena od najredkeje poseljenih držav na svetu.

Mongolsko pokrajino sestavljajo reke, potoki, mogočne gore, valoviti travniki in prostrane travnate stepe. Na jugu leži puščava Gobi, ki je znana po tem, da so v njej našli dobro ohranjene ostanke dinozavrov. Mongoliji, katere povprečna nadmorska višina je 1580 metrov, domačini rečejo »Dežela modrega neba«. Takšno poimenovanje je povsem upravičeno, saj ima Mongolija več kot 250 sončnih dni v letu!

Mongolci živijo v skrajnih podnebnih razmerah. Temperature lahko poleti narastejo do 40 stopinj Celzija, pozimi pa se lahko spustijo do –40 stopinj Celzija. Skoraj tretjina prebivalcev Mongolije je nomadov. Dan začnejo zgodaj zjutraj. Moški in ženske molzejo koze, krave, kamele in kobile. Običajno jedo mlečne izdelke in meso, najraje imajo ovčetino.

Mongolci so gostoljubni ljudje. Vrata svojih okroglih gerov oziroma šotorom podobnih prenosnih bivališč puščajo odklenjena, tako da se lahko mimoidoči pri njih spočijejo in poskusijo dobrote, ki so jim jih prihranili. Gostom pogosto postrežejo topel mlečni čaj s ščepcem soli.

V današnji Mongoliji je še vedno močno ukoreninjen budizem. Nekaj prebivalcev se ukvarja s šamanstvom ali pa so pripadniki islama oziroma krščanstva. Veliko pa jih ne pripada nobeni religiji. V državi je več kot 350 Jehovovih prič, ki trenutno preučujejo Sveto pismo z več kot 770 ljudmi.