Na obisku v Indoneziji

INDONEZIJA je sestavljena iz kakšnih 17.000 otokov. Njeni prebivalci so znani po tem, da so izredno prijazni, potrpežljivi, vljudni in gostoljubni.

Običajno jedo riž skupaj z drugimi, pogosto močno začinjenimi jedmi, in sadje. Na nekaterih področjih imajo družine navado med jedjo sedeti na rogoznici. Jedo pa tako, da s prsti vzamejo košček hrane in z njim zajamejo riž. Mnogi Indonezijci so prepričani, da je tako zaužita hrana okusnejša.

Indonezijci imajo radi umetnost, ples in glasbo. Tipično indonezijsko glasbilo je angklung; izdelano je iz bambusovih cevk, ki so ohlapno pričvrščene na okvir. Cevke so narejene tako, da proizvedejo določen ton ali akord, ko zarožljajo. Da bi na to glasbilo lahko zaigrali melodijo, je potrebnih več med seboj usklajenih glasbenikov. Vsak od njih mora svoj angklung zatresti ob ravno pravem času.

Na Indonezijo sta do 15. stoletja vplivala predvsem hinduizem in budizem. Do 16. stoletja si je pot v indonezijsko kulturo utrl islam. Nato pa so v 16. stoletju tja prispeli Evropejci, ki so iskali začimbe, in s seboj prinesli religije tako imenovanega krščanstva.

Jehovove priče, ki so po vsem svetu znani po svetopisemskem izobraževanju, so v Indoneziji dejavni od leta 1931. Trenutno jih je tam več kot 22.000. Prizadevajo si priti v stik tudi z gluhimi. Pred nedavnim je bilo več kot 500 navzočih na posebnem shodu v znakovnem jeziku, ki so ga organizirali Jehovove priče v spomin na smrt Jezusa Kristusa.