Žolnina glava, ki deluje kot blažilec sunkov

● Človek, ki je izpostavljen pospešku med 80 in 100 g, doživi pretres možganov. Žolna pa je, ko s kljunom udarja po drevesnem lubju, izpostavljena pospešku približno 1200 g. Kako lahko to počne, ne da bi utrpela pretres možganov ali vsaj dobila glavobol?

Razmislite: Raziskovalci so odkrili, da ima žolnina glava štiri značilnosti, zaradi katerih deluje kot blažilec sunkov:

1. Trden, a prožen kljun

2. Močna podjezičnica, ki je iz kostnega in hrustančnega tkiva ter poteka okoli lobanje

3. Luknjičasta kost znotraj lobanje

4. Majhen prostor med lobanjo in možgani z možgansko-hrbtenjačno tekočino

Vsaka od teh značilnosti pripomore k ublažitvi sunkov, zato lahko žolna udari po deblu tudi do 22-krat na sekundo, ne da bi si pri tem poškodovala možgane.

Raziskovalci so po zgledu žolnine glave razvili ohišje, ki lahko prenese pospešek do 60.000 g. To jim bo med drugim morda pomagalo razviti boljšo zaščito za tako imenovano črno skrinjico na letalu, ki trenutno lahko prenese samo 1000 g pospeška. Kim Blackburn, inženir na univerzi Cranfield v Veliki Britaniji, pravi, da so na novo odkrite značilnosti žolnine glave »veličasten primer tega, kako narava razvija izjemno dovršene strukture in obenem reši to, kar je sprva videti kot nepremagljiva težava«.

Kaj menite? Ali je žolnina glava, ki deluje kot blažilec sunkov, nastala po naključju ali pa je bila ustvarjena?

[Shema na strani 19]

(Lega besedila – glej publikacijo)

1

2

3

4

[Navedba vira slike na strani 19]

Rdečeglava žolna: © 2011 photolibrary.com