Plod ustvaritve?

Spretnost kopánja atlantske nožničarke

● Čeprav je videti, kot da atlantska nožničarka ni dovolj močna, da bi kopala po pesku, pa ta školjka tako hitro koplje po zbiti mivki, da jo imenujejo »ferrari podvodnih kopačev«. Pri raziskovalcih je vzbudila zanimanje. »Vedeli smo, da počne nekaj nenavadnega,« pravi Anette Hosoi, ki je izredna profesorica na Massachusettskem tehnološkem inštitutu. V čem je nožničarkina skrivnost?

Razmislite: Atlantska nožničarka z nogo zarije v pesek, pri čemer se ustvari majhen žep, ki se hitro napolni z vodo in peskom. Nožničarka se nato prične pomikati gor in dol, pri tem pa odpira in zapira svojo lupino. Rezultat tega je zmes vode in mivke, po kateri nožničarka zlahka koplje. Prekoplje lahko kakih 70 centimetrov s hitrostjo 1 centimeter na sekundo. Ko se enkrat zakoplje, jo je težko izvleči. Pravzaprav je glede na moč, s katero se zakoplje, in energijo, ki jo pri tem porabi, desetkrat učinkovitejša kot najboljša sidra, ki jih je naredil človek.

Inženirji so v nožničarki dobili navdih za izdelavo tako imenovanega prvega »pametnega« sidra. »Sidro se odpira in zapira ter se pomika gor in dol, tako kot prava nožničarka,« pravi profesorica Hosoi. Takšno močno, energetsko učinkovito sidro bi lahko bilo uporabno pri podvodnih raziskovalnih plovilih, plavajočih naftnih ploščadih in vrtalnih napravah za uničevanje min.

Kaj menite? Ali je spretnost kopánja atlantske nožničarke nastala po naključju ali pa je plod ustvaritve?

[Slika na strani 23]

Ta prototip »pametnega« sidra posnema nožničarkino tehniko kopanja.

[Vir slike]

Nožničarke: © Philippe Clement/naturepl.com; »pametno« sidro: Courtesy of Donna Coveney, Massachusetts Institute of Technology