Plod ustvaritve?

Prezračevalni sistem v termitnjaku

◼ Termitnjaki veljajo za čudo tehnike, in to ne brez razloga. Te impozantne strukture, narejene iz zemlje in sline, se lahko dvigajo do šest metrov visoko. Njihove stene, ki so lahko debele tudi 45 centimetrov, se sušijo na soncu, dokler ne postanejo trde kakor beton. Nekateri termitnjaki zrastejo dobesedno čez noč.

Blizu osrednjega dela termitnjaka prebiva kraljica, ki lahko vsak dan izleže na tisoče jajčec. Brezkrili in slepi delavci prenašajo jajčeca v posebne kamrice. Tam skrbijo za razvijajoče se ličinke. Največji čudež termitnjaka pa je najbrž njegov prezračevalni sistem.

Razmislite: Zaradi številnih kamric in hodnikov je v termitnjaku zmeraj enaka temperatura, in to navzlic spreminjajočim se zunanjim razmeram. Na primer, v afriški državi Zimbabve se temperatura zraka ponoči spusti na okoli 2 °C, medtem ko se čez dan lahko povzpne na več kot 38 °C. Kljub temu je v termitnjaku temperatura vedno 31 °C. Zakaj?

Skozi zračne rove, ki so načrtno zgrajeni v spodnjem delu termitnjaka, doteka svež zrak, medtem ko se vroč star zrak dvigne navzgor in zapusti termitnjak. Hladnejši zrak vstopa v termitnjak skozi podzemno klet in nato kroži po hodnikih in kamricah. Termiti po potrebi sami uravnavajo temperaturo, tako da odpirajo in zapirajo rove. Stalna temperatura je bistvena za to, da termiti lahko gojijo glive, ki so njihova glavna hrana.

Struktura termitnjaka je tako neverjetna, da so podobno tehniko uporabili arhitekti pri gradnji neke poslovne zgradbe v Zimbabveju. Ta zgradba porabi kar 90 odstotkov manj energije kakor stavbe enake velikosti, ki imajo običajni prezračevalni sistem.

Kaj menite? Ali je sposobnost termitov, da uravnavajo temperaturo v termitnjaku, naključna? Ali pa je dokaz ustvaritve?

[Navedbe virov slik na strani 25]

Zgoraj: Stockbyte/Getty Images; spodaj: Scott Bauer/Agricultural Research Service, USDA