»Ali praznuješ dan babic?«

BILO je mrzlo zimsko jutro. Na Poljskem je šestnajstletna Natalia čakala na vlak, ko sta k njej pristopila novinarja lokalnega časopisa in jo vprašala: »Ali praznuješ dan babic?«

Na Poljskem so dan babic, dan dedkov, materinski dan, dan žena in dan učiteljev veliki prazniki. Mlajši otroci se svojih babic in dedkov običajno spomnijo tako, da jim izdelajo voščilnice, starejši otroci pa jim poklonijo darila ali cvetje.

Natalia ni takoj vedela, kako naj odgovori na to vprašanje. Potem pa se je potiho pomolila in novinarjema rekla: »Sem Jehovova priča in dneva babic ne praznujem.« Novinarja sta bila videti presenečena. Natalia se je nasmehnila in dodala: »Živim s svojo babico, zato ji lahko vsak dan prinesem rože, se pogovarjam z njo in se ji zahvalim za njeno prijaznost. Zakaj bi jo počastila samo enkrat v letu?«

Njene premišljene besede so naredile vtis na novinarja, kot so morda naredile vtis tudi na vas. Naslednje jutro so bile Natalijine besede skupaj z njeno sliko objavljene v časopisu.

Ali je ta zgled spodbuda za vas, da se vprašate, ali ste tudi sami pripravljeni pojasniti razloge za svoje prepričanje in ravnanje, še zlasti, če vas kdo o tem povpraša nepričakovano? Pravi častilci si prizadevajo Boga počastiti tako, da so vedno pripravljeni pojasniti razloge za svoje verovanje in da to radi naredijo, kadar koli je mogoče. (1. Petrovo 3:15)