Terorizirani otroci
Ob večernem polmraku lahko na cestah severne Ugande vidite tisoče bosonogih otrok. Preden se zmrači, se iz svojih vasi peš odpravijo v večja mesta, kot so Gulu, Kitgum in Lira. Takoj ko prispejo na cilj, se razgubijo po zgradbah, avtobusnih postajah, parkih in dvoriščih. Brž ko se zdani, jih zopet vidite na cestah, kako se vračajo domov. Kaj je vzrok te njihove neobičajne navade?
TE OTROKE nekateri imenujejo nočni migranti. Toda ti ne hodijo delat v nočno izmeno. Od doma gredo, ker je tam nevarno ostati, ko se na tla prične spuščati tema.
Gverilske skupine že skoraj dve desetletji vdirajo v podeželska naselja in ugrabljajo otroke. Vsako leto na stotine fantov in deklet na silo odvedejo iz njihovih domov, nato pa z njimi izginejo v gosti džungli. Uporniki otroke običajno ukradejo ponoči in jih imajo potem za vojake, nosače in spolne sužnje. Če ujeti otroci ne sodelujejo, jim ugrabitelji morda odrežejo nos ali ustnice. Tiste, ki jih ujamejo na begu, čaka smrt, ki je preveč grozna, da bi jo lahko opisali.
Obstajajo tudi druge mlade žrtve terorizma. Pohabljeni najstniki v Sierri Leone so bili še malčki, ki so šele shodili, ko so jim z mačetami oboroženi moški odsekali roke in stopala. V Afganistanu se dečki in deklice igrajo z minami v obliki metuljev, in ko te raznobarvne »igrače« eksplodirajo, so ob prste in vid.
Nekatere mlade žrtve terorizma pa doleti drugačna usoda. Denimo leta 1995 je bil v Oklahoma Cityju teroristični napad. Med 168 žrtvami je bilo 19 otrok in nekateri od njih so bili še v plenicah. Bomba je ugasnila življenje teh drobcenih bitij, kakor piš vetra upihne brlečo svečo. To teroristično dejanje jih je oropalo pravice do otroštva, do igre in smeha ter do materinega in očetovega objema.
Ti dogodki so se zgodili pred nedavnim, toda terorizem, kot bomo videli, človeštvo pesti že stoletja.