Od blede do zagorele polti – kako so se pogledi spremenili

KAKŠNEGA videza je po vašem človek, ki žari od zdravja? Ali je negovan in zagorel? Takšno predstavo imajo mnogi Evropejci in Severnoameričani. Toda vedno ni bilo tako. Pred mnogimi leti so se Evropejke varovale pred soncem, zato so nosile klobuke s širokimi krajci in se skrivale pod sončniki. Bleda polt je veljala za znak aristokracije. Zagorelost pa je bila značilnost fizičnih delavcev.

Že veliko prej so si ljudje do bele polti pomagali z izdelki, za katere danes vemo, da so strupeni. Denimo že leta 400 pr. n. št. so si Grki na obraz nanašali puder iz svinčevega karbonata. S to strupeno snovjo je svoj obraz belila Popeja Sabina, žena rimskega cesarja Nerona. V 16. stoletju so nekatere Italijanke uporabljale arzenik, da bi bila njihova koža na obrazu prosojna. Toda odkar je porjavelost v zgodnjih 1920-ih letih s francosko modno oblikovalko Coco Chanel postala priljubljena, mnogi menijo, da je modno imeti zagorelo telo. Ljudje se sončijo tudi po več ur.

Vendar si porjavele kože ne želijo prav vsi, ki so radi v naravi. Sončenje ni del njihove kulture. Ko so v naravi, bolj uživajo v sproščenosti, ki jo prineseta toplo sonce in nežen vetrič, kot pa v tem, da jim sončni žarki porjavijo kožo. Zakaj njihova koža potrebuje zaščito pred soncem?

[Slika na strani 3]

Plaža z začetka 20. stoletja

[Vir slike]

Brown Brothers