»Ali se lahko zapornike prevzgoji?«

To vprašanje je bilo postavljeno na naslovnici Prebudite se!, 8. maj 2001. Mnogi bralci so se zahvalili za ta sklop člankov, v katerih je bilo tudi poročilo o biblijskem izobraževalnem programu Jehovovih prič v ameriški zvezni kaznilnici v Atlanti v Georgiji. V nadaljevanju je nekaj odlomkov iz mnogih pisem, ki smo jih prejeli.

◼ »Ker sem bil zadnjih osem let v zaporu, sem lahko videl, da je tisto, kar zapornikom zares pomaga, biblijsko izobraževalno delo Jehovovih prič. V atlantski kaznilnici sem imel prednost spoznati pet mož, ki ste jih omenili v članku. Zelo sem cenil njihovo ljubezen in podporo. Zahvaljujem se bratom, ki tako ravnajo in izkazujejo ljubezen tistim med nami, ki skušamo storjeno popraviti in postati boljši ljudje.« (R. J.)

◼ »Trenutno sem v poboljševalni ustanovi, v kateri poteka poučevalni program, ki so ga organizirali bratje iz krajevne kraljestvene dvorane. Zaradi tega se je neki moj sozapornik krstil, jaz pa sem ponovno sprejet in tako nisem več izobčen iz krščanske občine. Biblijo preučujejo tudi mnogi drugi. Spodbudno je vedeti, da imamo svojo vlogo pri svetovnem poučevalnem delu. Kako čudovito je služiti Jehovu, ne glede na to, kje smo!« (J. M.)

◼ »Leta 1970 so me zaprli zaradi zločina, ki ga nisem storil. Odslužil sem 14-letno kazen. V zaporu sem pričel preučevati Biblijo z Jehovovimi pričami. Njihova poštenost in zanimanje za druge ljudi sta name naredila močan vtis. Po izpustitvi sem še naprej preučeval in se kmalu zatem krstil. Včasih me še vedno preplavijo občutki nezadovoljstva in jeze zaradi krivice, ki sem jo doživel. Toda takrat se spomnim, da bo Jehova v bližnji prihodnosti odstranil vso krivico in trpljenje. Zaporniki se lahko prevzgojijo, če ravnajo po napotkih, zapisanih v Bibliji. Hvaležni pa so lahko tudi za trud naših marljivih bratov, ki žrtvujejo svoj čas za to, da jim pomagajo. Zase lahko rečem, da sem jim!« (R. S.)

◼ »Ko sem prišel v zapor, sem kadil cigarete, jemal droge, grdo govoril in nisem spoštoval oblasti. Pred tem sem bil tudi član tolpe. Poleg vsega tega sem bil izobčen iz krščanske občine. Ponovno so me sprejeli in dobro napredujem. Zaradi resnice se počutim, kakor da sem že svoboden!« (I. G.)