Watchtowerjeva SPLETNA KNJIŽNICA
Watchtowerjeva
SPLETNA KNJIŽNICA
Slovenščina
  • SVETO PISMO
  • PUBLIKACIJE
  • SHODI
  • g04 22. 5. str. 31
  • Brzdati konja in jezik

Za ta izbor ni na voljo nobenega videoposnetka.

Žal je pri nalaganju videoposnetka prišlo do napake.

  • Brzdati konja in jezik
  • Prebudite se! 2004
  • Podobno gradivo
  • Kažimo ljubezen in spoštovanje, tako da brzdamo svoj jezik
    Stražni stolp oznanja Jehovovo kraljestvo 2006
  • Oktobrski sejem – »najstarejši mednarodni konjski sejem v Evropi«
    Prebudite se! 1999
  • Zakaj nadzorovati jezik?
    Stražni stolp oznanja Jehovino kraljestvo 1981
  • Vera nas navaja k dejanjem!
    Stražni stolp oznanja Jehovovo kraljestvo 1997
Preberite več
Prebudite se! 2004
g04 22. 5. str. 31

Brzdati konja in jezik

»Konja pripravljajo na dan boja,« je rekel Salomon, modri kralj starega Izraela. (Pregovori 21:31) Konjenica je dolgo igrala pomembno vlogo pri tem, da je vojska zmagala v bitki. Vojaki so značaj in moč konja že od nekdaj nadzorovali z uzdo.

Uzda, pojasnjuje Encyclopædia Britannica, je »sestavljena iz več jermenov, s katerimi se brzdo trdno namesti v usta živali, kar človeku omogoča, da jo z vajetmi vodi«. Staroveške uzde so precej podobne današnjim in so zelo koristne pri krotenju in jahanju konj.

Salomonov oče, kralj David, je z naslednjimi besedami namigoval na to, kako pomembna je uzda: »Ne bodite kakor konj, kakor mezeg brez razuma, ki jima je z uzdo in vajetom, njiju opravo, brzdati gobec.« (Psalm 32:9) Ko je človek konja enkrat ukrotil, mu je lahko postal zvest tovariš. Aleksander Veliki je svojega konja Bukefala tako cenil, da je njemu v čast poimenoval mesto v Indiji.

Čeprav so ljudje konje tisočletja uspešno krotili, pa je brzdati svojo nepopolno naravo nekaj povsem drugega. »V mnogem namreč napačno delamo vsi,« je pripomnil krščanski učenec Jakob. »Če kdo v besedi ne stori napačno, ta je popoln mož, zmožen brzdati tudi vse telo.« (Jakob 3:2) Zares, kdo od nas lahko trdi, da kake besede nikdar ne izreče nepremišljeno, ostro ali z jezo?

Zakaj naj bi se potem sploh trudili brzdati svoj neukrotljiv jezik, ki ga »ne more ukrotiti noben človek«? (Jakob 3:8) No, ljudje so, zato da bi ukrotli konja, pripravljeni porabiti veliko časa in truda, ker vedo, da jim bo zdresirana žival koristila. Podobno je tudi z našim jezikom. Bolj ko ga bomo urili oziroma nadzorovali, bolj nam bo v korist.

Premišljene besede lahko pomirijo ter spodbudijo naše prijatelje, sodelavce in sorodnike. (Pregovori 12:18) Takšne besede lahko ljudem okrog nas polepšajo življenje, neukrotljiv jezik pa prinaša težave. »Kdor varuje svoje usta in svoj jezik, varuje težav svojo dušo,« nas svari Biblija. (Pregovori 21:23, Wolfova Biblija) Toliko, kolikor nam bo uspelo brzdati svoj jezik, toliko bomo koristili sebi in tistim, ki nas poslušajo.a

[Podčrtna opomba]

a Zanimivo, da Biblija kristjane opominja, da je njihovo govorjenje tesno povezano s čaščenjem. V njej piše: »Če meni kdo, da služi Bogu, pa ne brzda jezika svojega, temuč vara srce svoje, njegovo bogoslužje je ničevo.« (Jakob 1:26)

[Slika na strani 31]

Aleksander Veliki

[Vir slike]

Alinari/Art Resource, NY

    Publikacije v slovenščini (1970–2026)
    Odjava
    Prijava
    • Slovenščina
    • Deli
    • Nastavitve
    • Copyright © 2026 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Pogoji uporabe
    • Politika zasebnosti
    • Nastavitve zasebnosti
    • JW.ORG
    • Prijava
    Deli