Milo – »domače cepivo«

»DRUGI največji ubijalec otrok na svetu ni ne malarija, ne tuberkuloza, niti aids. To je [. . .] diareja,« piše v reviji The Economist. Toda mnogi od teh otrok, ki so umrli, bi bili danes še živi, če bi si v njihovi družini redno umivali roke z milom.

Raziskovalci z londonske Šole za higieno in tropsko medicino so ugotovili, da »je z ustreznim umivanjem rok mogoče zmanjšati diaroične bolezni za 43 odstotkov«, piše v The Economistu. »Enako učinkovito se lahko zniža tudi število okužb dihalnega trakta, ki so največji ubijalec otrok nasploh. Obsežna raziskava, ki so jo opravili za ameriško vojsko, je odkrila, da se je med vojaki, potem ko so si umivali roke petkrat dnevno, smrkanje in kašljanje zmanjšalo za 45 odstotkov.« V državah v razvoju je milo dostopno večini družin. Zato je ustrezno imenovano »neke vrste domače cepivo«. Pa še nič ne boli!

K čistoči spodbuja tudi Biblija. »Očistimo se vsega, kar lahko omadežuje meso ali duha,« piše v Drugem listu Korinčanom 7:1. (The New English Bible) Čeprav se Bog zanima predvsem za našo duhovno čistost, mu je pomembno tudi, da smo telesno čisti. (3. Mojzesova, poglavja 12–15) Seveda ne pričakuje, da pri tem pretiravamo. Toda prišlo naj bi nam v navado, da si umijemo roke po uporabi stranišča, po umivanju ali previjanju dojenčka, pred pripravljanjem obroka oziroma pred jedjo in ob vsaki drugi priložnosti, ko je verjetno, da bi nevarne klice ali viruse lahko prenesli na druge. Z rednim umivanjem rok kažemo krščansko ljubezen do naše družine in do vseh drugih, s katerimi morda pridemo v stik. (Marko 12:31)