Rešuje jo trebuh!
NI HITRA. Mnogim ljudem ni prav nič ljubka. Toda, uh, kakšen trebuh ima! O čem govorimo? O veliki ježevki. Revija Natural History navaja, da se ta žival ob nevarnosti »osupljivo preobrazi«. Njeno telo, ki zraste do približno 50 centimetrov v dolžino, se napihne, »dokler ni riba trikrat tolikšna kot običajno in postane okorna, skoraj popolna krogla, oblečena v bodičast oklep, kar res ni primerna oblika za plavanje, toda napadalce zagotovo odvrne«.
Riba se tako napihne z vsrkanjem vode, zaradi česar dobi njen trebuh skoraj stokrat tolikšno prostornino, kot je običajna! Takšno osupljivo spretnost ji omogoča preprosta in elegantna zasnovanost: gube.
V Natural History je pojasnjeno, da je želodec velike ježevke pravzaprav sestavljen iz gub v gubah. Največje so široke približno 3 milimetre »in v vsaki so še manjše gube in tako naprej vse do gub, ki so tako drobne, da se jih lahko vidi samo skozi mikroskop«, piše v članku.
Seveda se mora skupaj z želodcem razširiti tudi koža velike ježevke. Koža, ki jo sestavljata dve plasti, deluje zato po dveh različnih principih. Notranja plast je podobno kakor želodec nagubana, zunanja pa je raztegljiva. Ta prožna plast preprečuje, da bi se koža nagrbančila, in tako riba ob ponovnem zmanjšanju ohrani svojo hidrodinamičnost.
Toda velika ježevka nevarnih plenilcev ne odžene samo s tem, da se napihne. Ko se koža raztegne, se njen bodljikavi oklep v hipu sproži – bodice zaštrlijo. Zato: če pri plavanju pod vodo zagledate veliko ježevko, se je nikar ne dotikajte! In prav tako se pazite njenih ust; lahko vas ugrizne do kosti!
Ko je Bog spraševal Joba glede svojih stvarjenj, mu je Job odgovoril: »Zdaj vem, da vse premoreš in ni ovire za noben tvoj sklep [tvojo zamisel, NW].« (Job 42:2, SSP) Da, celo mala zavaljena ježevka, ki bi le stežka zmagala na dirki ali lepotnem tekmovanju, obilno pričuje o Božji ustvarjalni moči in modrosti. (Rimljanom 1:20)
[Navedba vira slike na strani 31]
Zgoraj: Photo by John E. Randall; spodaj: © Jeff Rotman