Ogled vietnamskega Zaliva spuščajočega se zmaja

NEKEGA soparnega jutra v Hanoju smo stopili na avtobus in se odpravili 165 kilometrov proti vzhodu, v enega najbolj slikovitih krajev v Vietnamu, svetovno znan zaliv Ha Long, oziroma Zaliv spuščajočega se zmaja. Pogosto smo slišali o krasoti tega zaliva, ob kateri zastane dih, zdaj pa smo bili končno pred tem, da si ga tudi sami ogledamo.

Opoldne se je avtobus ustavil ob robu zaliva. Toda nismo še prispeli, do koder smo bili namenjeni. Zaliv Ha Long ni znan le po smaragdno zeleni vodi, temveč tudi po naravni lepoti 3000 otokov, raztresenih po 1500 kvadratnih kilometrih površine. Vsak otok je posebnost zase, zato smo si jih hoteli nekaj ogledati. Vkrcali smo se na jadrnico in nedolgo za tem že doživljali nepozabno pustolovščino.

Po kaki uri vožnje smo prispeli do idiličnega zaliva, obdanega z majhnimi otoki. Čolnar je vrgel sidro. Čas je bil za osvežujoče kopanje v hladni žadasto zeleni vodi! Naše čofotanje je kmalu privabilo skupino radovednih otrok, ki so veslali k nam v svojih čolničkih. Ti otroci in njihove družine živijo v zalivu v bivališčih na čolnih oziroma džunkah.

Morda ste prav sklepali, namreč da so prebivalci zaliva Ha Long ribiči. Toda mogoče niste uganili, da se ukvarjajo tudi z umetnostjo, ki izumira – z izdelovanjem jader. Michael Buckley v knjigi Moon Travel Handbook on Vietnam piše: »Halong je eden od zadnjih krajev, kjer družine izdelovalcev jader še vedno ročno izdelujejo jadra za džunke. Kose surovega bombažnega platna sešijejo s svilenimi nitmi, pri čemer vsak šiv naredijo ročno. Razpadanje in plesnenje preprečijo tako, da dokončano jadro namočijo v tekočino, dobljeno iz rdeči pesi podobne rastline iz družine bljuščevk. Jadro namočijo in posušijo tri- ali štirikrat, kar mu da temno rdečerjavo barvo.«

Ali se sprašujete, kako je Ha Long dobil ime, Zaliv spuščajočega se zmaja? Na našem potovanju nismo opazili nobenega zmaja, zvedeli pa smo, da naj bi po legendi otoke zaliva Ha Long naredil velik zmaj, ki je živel v gorah. V The Lonely Planet Guidebook on Vietnam je pojasnjeno: »Ko je [zmaj] stekel proti obali, je s svojim repom pometal sem ter tja in tako izdolbel doline in razpoke; ko je svoj rep spustil v morje, so se področja, ki jih je izdolbel z repom, napolnila z vodo, vidni pa so ostali le kančki gorovja.«

Pravi pošasti, zaradi katerih ima vsak otok svojo obliko in velikost, sta seveda veter in voda. Z domišljijo boste na primer videli, da ima Hon Ga Choi, Otoček bojujočega se petelina, res obliko petelinov, ki se bojujeta.

K doku smo se vrnili ob mraku in se že veselili drugega dne raziskovanja. Naslednje jutro smo se po zajtrku z jadrnico odpravili pobliže ogledat nekatere votline ali jame na tem področju. Zaliv je prekrivala megla, kar je vsemu dajalo skrivnostno lepoto. Ogledali smo si nekaj votlin. Ena od njih se imenuje Hang Dau Go, Jama lesenih količkov. Je iz treh prostorov, ki jih povezuje 90 stopnic. Kako pa je ta votlina dobila ime? V knjigi The Lonely Planet Guidebook on Vietnam je pojasnjeno: »Votlina je dobila svoje vietnamsko ime po tretjem prostoru, katerega naj bi v 13. stoletju uporabljali kot skladišče za ostre bambusove količke, ki jih je [vietnamski vojaški junak] Tran Hung Dao zasadil v dno reke Bach Dang«, da bi preprečil vdor Kublaj Kana.

Povzpeli smo se v to votlino in se obrnili, da bi se razgledali po okolici pod nami. To, kar smo videli, je bilo resnično presenetljivo. Fotografski aparat, hitro! Z jamskimi stalaktiti v ospredju in našim čolnom, ki se je rahlo pozibaval v turkizno zelenem zalivu, v ozadju, smo imeli priložnost za čudovito fotografijo! Zaliv Ha Long je resnično fotografu raj, umetniku pa kraj sanj.

Kasneje istega dne smo se vkrcali na majhen motorni čoln, da bi si od blizu ogledali velik otok. Nenadoma nas je zajela popolna tema. Bilo je, kakor bi nas pogoltnila gora! Peljali smo se skozi votlino. Vendar pa smo kmalu prispeli na drugo stran. Osupljivo, naenkrat smo bili na velikem jezeru. Ob obeh bregovih so se dvigale visoke apnenčaste stene, ki se jih je oprijemalo zelenje. Čolnar je ugasnil motor. Tišino je prekinjalo le oglašanje ptičev. Tega spokojnega trenutka se bomo še dolgo spominjali.

Še preden smo se zavedali, je prišel čas vrnitve v Hanoj. Naš izlet je bil prekratek, kljub temu pa smo se napolnili z mnogimi vtisi, ki smo jih lahko ponesli s seboj – ostre otoške vrhove, ploveče džunke in še posebej zaliv Ha Long, ki je samo en primer vietnamske lepote.

Veselimo se že, da bomo videli še druge zanimive kraje v tej čudoviti deželi. Hvaležni smo Stvarniku, Bogu Jehovu, da je poskrbel za tolikšno raznolikost in lepoto stvarstva ter za obljubo, da bo nekega dne vsa zemlja tako neokrnjena, kakor je zaliv Ha Long. (Prispevek)