Pisma bralcev

Evolucija proti ustvaritvi Serijo člankov »Kako smo prišli sem? Po naključju ali z namenom?« (8. maj 1997) ste predstavili jasno, preprosto in nadvse logično. Z zanimanjem sem prebirala stran za stranjo znanstvenih dokazov v prid ustvaritvi. Ilustracije so bile prepričljive. Predvsem pa sem uživala, ko sem znova brala o celici in vseh njenih delih. O delovanju mitohondrijev in Golgijevega aparata nisem razmišljala že vse od šole. Zares sem uživala.

J. S., Združene države

Sem študent biologije in že vse življenje agnostik, in želim se vam zahvaliti za te članke. Čeprav so bile v njih nekatere zadeve prepoenostavljene [. . .], pa so vseeno usmerile pozornost na pravi problem današnje evolucijske teorije, namreč na že skoraj splošno razširjeno domnevo v znanstvenih krogih o vzvišenosti evolucije z naravnim izborom, in to kljub mnogim vrzelim v dokazih. Znanost se mora nenehno podrejati preskusom skeptikov, da bi se še naprej lahko upravičeno imenovala znanost. Ko ste opozorili na slabosti neodarvinizma, niste samo predstavili dokazov za vero v Jehova, ampak ste tudi naredili uslugo prihodnosti znanstvenih raziskav. Hvala vam.

A. S., Združene države

Selitev Zares sem s cenjenjem prebral članek »Preračunajte stroške preselitve!«. (8. maj 1997) Doživljam večino tega, o čemer ste pisali. Preselil sem se iz Afrike v Evropo, in sedaj se stalno spoprijemam z bolečimi problemi glede rase, jezika, barve kože in predvsem predsodkov. Priljubljena sredstva javnega obveščanja so med ljudmi ustvarila popačeno podobo o Afričanih in tujcih nasploh.

P. A., Nemčija

Zabava Hvala vam za članek »Kaj se dogaja z zabavo«. (22. maj 1997) Stara sem 12 let, in med šolskimi počitnicami sem veliko časa presedela pred televizijo. Članek mi je pomagal uvideti, da se lahko zabavam še kako drugače.

J. L., Anglija

Oznanjevanje na afriškem podeželju Rada bi se vam zahvalila za članek »Kar perjad išče v dežju . . .«. (22. maj 1997) Cenim predanost in zdržljivost naših bratov v Nigeriji. Čeprav se morajo srečevati s kačami, krokodili in pijavkami, jih spodbuja ljubezen do ljudi. Ko mi bo naslednjič na oznanjevanju vroče, ali pa se bom utrudila, se bom spomnila naših dragih bratov in sester v Nigeriji.

S. S., Združene države

Spolnost – spreminjajoči se pogledi Rada bi se vam iz srca zahvalila za serijo člankov »Spolnost – kaj spreminjajoči se pogledi pomenijo«. (8. junij 1997) To mi je zelo okrepilo vero. Neki moški iz soseske mi je nedavno rekel, da sem ,telesno prizadeta‘, ker sem pri 19 letih še vedno nedolžna. Vesela sem, da sem mu lahko pojasnila, da sem v Jehovovih očeh telesno in duhovno zdrava.

W. M. C. C., Zimbabve

Vaša opomba na 10. strani glede ,promiskuitetnih genov‘ je napačna. Sem študentka četrtega letnika biologije in zagotavljam vam, da se ,promiskuitetni geni‘ nanašajo na gene v kromosomu, ki se gibljejo znotraj kromosoma ali pa se prestavijo v nov kromosom. Nič pa nimajo opraviti z vedenjem.

L. P., Kanada

Izjava, da nas Bog ni ustvaril s »promiskuitetnimi geni«, je bila pravzaprav opomba h govoru anglikanskega škofa iz Edinburgha na Škotskem. Del tega govora je bil citiran na 4. strani iste izdaje »Prebudite se!«. Škof je namreč dejal, da ,nam je Bog dal promiskuitetne gene‘, s tem pa je očitno skušal opravičiti nemoralno vedenje. Naš članek je prikazal, kako nespametne so takšne izjave. (URED.)