Ganilo je njegovo srce

»V družini nas je bilo trinajst otrok,« piše Gloria Adame, »štirje dečki in devet deklic. Oče se je leta 1984 vrnil domov v Mehiko in ugotovil, da je naša družina, medtem ko je delal v Združenih državah, začela preučevati Biblijo z Jehovovimi pričami. S tem ni bil prav nič zadovoljen in začel nam je nasprotovati. Videti je bilo, da je njegovo srce z vsakim dnem bolj brezčutno.

Očeta smo imeli zelo radi in želeli smo, da bi tudi njemu koristilo življenje dajajoče spoznanje, ki smo ga prejemali. Dan za dnem smo Jehova v molitvah goreče prosili, naj nam odpre pot, da bi o Njegovih namenih lahko spregovorili z očetom. Jehova je uslišal naše prošnje, ker nas je opogumil, da smo se vsak večer zbrali v dnevni sobi, kjer je oče gledal televizijo. Mama in dekleta smo tam pregledovale dnevni stavek.

Mama je vodila razpravo, po prebranem komentarju pa smo molile. Vsakič je molila druga, in ko je prišla na vrsto naša najmlajša sestra Marie, ki je imela samo pet let, je goreče prosila: ,Jehova, prosim, omehčaj očkovo srce, da bo tudi on postal tvoja Priča.‘ Videti je bilo, kakor da oče ne posluša, saj je povečal glasnost televizije. Vendar je sčasoma začel zmanjševati njeno glasnost, dokler ni televizije nekega večera ugasnil.

Kot običajno, je mama tudi ta večer vprašala, kdo je na vrsti za branje stavka. Na naše veliko presenečenje je oče dejal: ,Jaz sem na vrsti.‘ Bili smo osupli, vendar nismo ničesar rekli. Mama se ni upirala ali mu postavljala vprašanja, ampak mu je dala brošuro Dnevno pregledovanje Svetega pisma. Vodil je razpravo o biblijskem stavku, potem pa je mama vprašala, kdo je na vrsti za molitev. ,Jaz sem na vrsti,‘ je dejal oče.

Ostali smo brez besed. Med molitvijo nismo mogli več zadrževati solz. Tudi oče je pričel jokati in prosil je Jehova, naj mu odpusti, ker ga je sramotil. Prav tako je mamo prosil, naj mu odpusti, ker nam je nasprotoval.

Tako nam je oče leta 1986 nehal nasprotovati. Leta 1990 se je naša družina preselila v Teksas v Združenih državah. Oče je sčasoma posvetil svoje življenje Jehovu in to simboliziral s krstom v vodi, kar je storilo tudi sedem sester z mano vred. Aprila 1997 je oče postal krščanski starešina. Vse do danes je družinsko razpravljanje o dnevnem stavku za nas zelo pomembno, molitev k Jehovu pa je temelj našega družinskega življenja.«

[Slika na strani 31]

1. Štiri hčere, ki pionirajo v Mehiki. Marie je v ospredju.

2. Juanita in Isaac Adame z nekaterimi svojih otrok. Gloria je skrajno desno.