Rešena uganka žuželčjega letenja

ZNANSTVENIKI so se dolgo spraševali, kako sploh lahko žuželke s svojimi težkimi telesi in nežnimi krili ostanejo v zraku. Videti je, da se ta majhna bitja ne menijo za splošno priznana pravila aerodinamike. Zdaj pa so raziskovalci s cambriške univerze v Angliji odkrili, kako lahko žuželke izvedejo to navidez nemogočo spretnost.

Da bi preučili letenje žuželk, so znanstveniki okoli veščinca privezali bombažno nitko in žuželko vtaknili v zračni predor. Skozenj so spustili nestrupen dim in opazovali njegovo gibanje ob veščinčevem mahanju s krili. Nato so izdelali desetkrat večji model, ki je stokrat počasneje mahal s krili, in opazovali zdaj dobro vidne učinke. Odkrili so, da se ob korenu veščinčevih kril, ko zamahne z njimi navzdol, ustvari zračna troba oziroma vrtinec zraka. Ker se nad krili pritisk zmanjša, nastane vzgon, ki potegne žuželko navzgor. Če bi vrtinec izginil, ne bi bilo več vzgona, ki bi veščinca držal v zraku, in ta bi padel naravnost na tla. Namesto tega zračni vrtinec potuje ob sprednjem delu kril do konice in tako ustvarjen vzgon zaradi zamaha kril navzdol je enak enainpolkratni veščinčevi teži, zaradi česar ta žuželka z lahkoto leti.

Aeronavtičnim strokovnjakom so ta letalska delta krila (tako so imenovana zato, ker spominjajo na grško črko Δ) že znana. Vrtinci se ustvarijo na konicah kril in tako nastane vzgon. Zdaj, ko vedo, kako se zaradi vrtincev pojavi vzgon pri žuželkah ob njihovem mahanju s krili, pa želijo preučiti, kako ta nenavadni pojav izkoristiti pri oblikovanju propelerjev in helikopterjev.