Zehanje divjih živali

Ko nekdo v javnosti zeha, si ljudje morda mislijo, da je neolikan ali vsaj da se neznansko dolgočasi. Kljub pravilom lepega vedenja pa je zehanje zelo koristno. To je nehotno vdihavanje zraka. Ponavadi zehamo zvečer, ko smo utrujeni od dnevnih opravkov, ali potem ko se zjutraj zbudimo. Z globokim zehanjem si povečujemo zalogo kisika in se morda za trenutek osvežimo. Pogosto pa je to del bujenja.

Toda ali ste vedeli, da zehajo tudi živali, čeprav ne vedno zaradi boljše izmenjave zraka? Vzrok je pogosto precej presenetljiv. Opice si na primer včasih z zehanjam posredujejo sporočilo. Široko odprta usta in neprijetno kazanje zob sta jasni svarili tekmecu ali morebitnemu nasprotniku. Sporočilo se glasi: ‚Strahovito grizem! Ne približuj se!‘

Opazovali so tudi roparske mačke z afriških planjav, kako se pogosto pretegujejo in zehajo, predno se odpravijo na lov. Tudi pri njih je, kakor pri ljudeh, zehanje povsem fiziološko – vdihavanje dodatnega zraka v pljuča. Tako je v krvi več kisika in srce ga hitro pošlje v druge dele telesa, s tem pa priskrbi takojšnjo moč za kratke hitre love.

Celo ribe so videli zehati! Knjiga Inside the Animal World o ribah pravi, »da jim je zehanje uvod v hitro gibanje. [. . .] Riba lahko zeha tudi takrat, kadar je vznemirjena ali ko vidi sovražnika oziroma hrano, torej v vseh takšnih okoliščinah, ko je potrebna akcija.«

Morda pa je od vseh najbolj impresivno zehanje povodnega konja ali behemota. To močno bitje lahko odpre svojo veliko ustno votlino za neverjetnih 150 stopinj! Stari samec z zehanjem pokaže, kdo je v mlaki med povodnimi konji glavni. Z zobmi tudi opozori vsakega vsiljivca, ki bi si drznil vstopiti v njegovo rečno področje.

Čeprav zehanje morda ne bo izzvalo dramatičnega levovega rjovenja, pa je vseeno, najsibo to spalno, grozilno ali samo energijsko zehanje, koristno. Je le še en primer presenetljivega stvarstva Oblikovalca živalskega kraljestva!