Spreminjajoči se pogledi porajajo nova vprašanja

»SPOLNA REVOLUCIJA«, »silovita sprostitev spolnosti«, »moralna revolucija«. Pojavljanje takšnih besed in besednih zvez je oznanjalo spreminjajoče se poglede na spolnost, zlasti sredi šestdesetih let, pa tudi pozneje. Mnogi so začeli živeti tako, kot razglaša geslo »svobodna ljubezen«, ki karakterizira življenje, v katerem posameznikom ni mar ne za zakonsko zvezo ne za devištvo.

»Moralno je tisto, po čemer se dobro počutite, po čemer pa se počutite slabo, je nemoralno,« je javno razglasil pisatelj Ernest Hemingway. S temi besedami je kar dobro povzel mnenje ljudi, ki so se ujeli v obljube svobodne spolnosti in zadovoljevanja. Sprejem takega razmišljanja opravičuje kratkotrajna spolna razmerja z več partnerji, v katerih posamezniki, moški in ženske, preizkušajo svojo lastno spolnost. Spolno »zadovoljevanje« ni imelo meja. Kontracepcijske tabletke, vpeljane v istem desetletju, pa so prispevale še k nadaljnjemu eksperimentiranju s spolnostjo.

Zapuščina takega promiskuitetnega življenja so aids in druge spolno prenosljive bolezni. Mnenje o spolnosti, kakršnega ima ta nenravna generacija, pa se je že omajalo. Pred nekaj leti se je v reviji Time pojavil naslov »Spolnost v osemdesetih – revolucije je konec«. Ta razglas so utemeljili predvsem z razmahom spolno prenosljivih bolezni, ki so prizadele mnoge Američane. Do danes pa je skupno število obolelih za aidsom po svetu doseglo osupljivo številko, skoraj 30 milijonov!

Strah pred spolno prenosljivimi boleznimi je še pospešil spreminjanje mnenja o kratkotrajnih spolnih razmerjih. Leta 1992 so v razvedrilni reviji US poročali o vladni raziskavi: »Kakih 6,8 milijona samskih žensk se je, zaradi strahu pred aidsom in drugimi spolno prenosljivimi boleznimi, začelo drugače spolno vesti.« Po mnenju članka je sporočilo jasno: »Spolnost je resna zadeva in – tvegana.«

Kako so ta viharna desetletja vplivala na mnenje o spolnem razmerju? Ali so se ljudje iz brezbrižnega prepuščanja strastem, kar je bilo značilno za svobodno ljubezen v prejšnjih desetletjih, in iz streznjujoče stvarnosti spolno prenosljivih bolezni v osemdesetih letih kaj naučili? Ali je uvajanje spolne vzgoje v šole mladeničem in mladenkam pomagalo uspešno se spoprijeti z njihovo lastno spolnostjo? Kako se da najboljše postaviti po robu današnjemu spremenjenemu pogledu na spolnost?