Pisma bralcev
Računalniške igre Imam 15 let. Rad bi se vam zahvalil za članek »Mladi vprašujejo: Ali naj igram računalniške oziroma video igre«. (22. avgust 1996) Pošteno je odkril temno stran teh iger, zato bodo kristjani laže pretehtali, kaj je pri igranju le-teh pozitivnega, kaj pa negativnega.
F. R., Indonezija
Star sem 17 let. V nasilnih računalniških igrah sem prav užival. Menil sem, da name ne vplivajo, vendar so me hudo zasvojile – še posebej tista nasilna vrsta, o kateri ste pisali. Zato sem uničil vse računalniške diskete, na katerih sta nasilje in kri. In kakšen je bil rezultat? Počutim se veliko bolje in imam več časa za preučevanje, učenje in pogovarjanje o Bogu Jehovu.
S. A., Grčija
Devištvo Hvala vam za kratek, toda čudovit članek z naslovom »Zakaj devištvo«. (22. avgust 1996) V teh dneh, ko ljudje menijo, da moraš biti grd, da bi lahko ostal deviški, je prav spodbudno videti mlade, lepe ljudi, ki upoštevajo Jehovova merila. Še enkrat hvala!
R. D., Združene države
Indijanci Rada bi vam povedala, kako cenim serijo člankov »Indijanci – kaj bo z njimi v prihodnosti«. (8. september 1996) Kar požirala sem jih, in še enkrat jih bom prebrala. Posebno me je ganil tisti del, kjer piše o vstajenju.
S. B., Italija
Ti članki so me ganili tako, kot še nobeni doslej. Spoznal sem, da je moj pogled na Indijance diskriminacijski in zato v nasprotju z božanskimi načeli. Že v šolskih dneh sem menil, da Indijanci niso nič drugega kot zlobni divjaki. Zgodovinske knjige nam o svetu okoli nas enostavno niso dale prave slike. Vaši članki pa so mi pomagali videti žalostno stran ameriških domačinov – še en primer ,človeka, ki vlada ljudem v njih nesrečo‘. (Propovednik 8:9)
M. M., Združene države
Sem potomka ameriških domačinov, zato sem vaše članke prebrala z navdušenjem. Ko sem brala, kako so trpeli ljudje, ki tako ljubijo stvarstvo, so mi v oči stopile solze. Kako hrepenim po dnevu, ko bo Bog popravil krivice, storjene vsemu človeštvu, mi pa bomo lahko skupaj živeli v zemeljskem raju!
N. S., Združene države
Pompeji Nedavno sem prebral članek »Pompeji – kjer se je čas ustavil« in v njem prav užival. (8. september 1996) Bilo mi je skoraj, kakor da sem bil tam! Vendar bi vam bil hvaležen, ko bi razjasnili eno postavko. V članku piše, da lahko vsak obiskovalec Pompejev »opazi mline za mletje koruze«. Popravite me, če se motim, vendar ali ni koruza prišla z ameriške celine, ki je do Krištofa Kolumba Evropejci niso poznali?
R. D., Združene države
Žal nam je, če smo pri tem povzročili kakšno zmedo. Boljše bi bilo reči, da se tam lahko vidi mline za mletje »zrnja«. Zanimivo je, da lahko angleška beseda za »koruzo« preprosto pomeni »semena žitne trave«, kot sta žito ali oves. (URED.)
Stara zgodovina me je očarala že v otroštvu. Še posebej pa me je prevzela zgodovina Pompejev. Ko sem brala ta članek, sem se počutila, kakor da potujem po mestu. Kako čudovito! Izvedela sem mnogo podrobnosti, ki so bile zame nove. Všeč mi je bila tudi primerjava s časom konca v naših dneh. Hvala vam, da mi pomagate spoznavati kraje, ki jih ne morem obiskati.
J. S. A., Brazilija