Naravni rezervati so za monarhe postali polja smrti

METULJI monarhi, ki poletja preživljajo v Kanadi in severnih Združenih državah, razprostrejo svoja oranžno-črna krila in v osupljivem selitvenem letu iz Kanade odfrfotajo čez Združene države in se nato zberejo na nekem področju zahodno od Mexico Cityja. Tam je mehiška vlada v 3400 metrov visokih gorah, pokritih z jelkami, leta 1986 ustanovila pet naravnih rezervatov. Popis v letu 1994 je pokazal, da v teh rezervatih prezimuje vsaj 60 milijonov monarhov.

Monarhi imajo jelke še posebej radi zaradi njihovega gostega baldahina, ki jih varuje pred mrzlim dežjem in snegom. Na teh petih rezervatih je prepovedano drvariti, toda to nezakonitega drvarjenja ne ustavi. Znanstvenike, ki proučujejo metulje, skrbi, da »so monarhi zato, ker v mehiških rezervatih kljub vladnim prepovedim sekajo jelke, še bolj ogroženi zaradi hudih neviht in mraza. [. . .] S tem, ko je dreves z njihovimi baldahini vedno manj, je večja verjetnost, da bodo metulji izpostavljeni dežju in snegu.« Z drvarjenjem uničujejo zaščitni baldahin. Tako je Lincoln Brower, zoolog s Floridske univerze v Gainesvillu, glede zaščitne strehe za monarhe dejal: »Bolj ko ti gozdovi propadajo, več je lukenj v njihovi prevleki.«

»Slabo vreme in sekanje dreves sta za metulje pogubna,« je pisal The New York Times. Nato pa je poročal o sneženju v rezervatih na večer 30. decembra 1995: »Vladni gozdarji in biologi, ki obiskujejo del teh rezervatov, so povedali, da so bile plasti snega na gosto nastlane z več tisoč zmrznjenih monarhov, mnogo metuljev pa je bilo pokopanih pod snegom.«

Fotografija na vrhu strani potrjuje to tragično zgodbo.

[Navedba vira slike na strani 31]

Jorge Nunez/Sipa Press