Jessicino poročilo

JESSICA, trinajstletno dekle iz Združenih držav, je skupaj s sošolci dobila nalogo, da govori o temi »Bog, zastava in domovina«. Vedela je, da so dijaki radovedni, zakaj kot Jehovova priča ni pozdravila zastave, in je to priložnost pogumno izkoristila, da pojasni svoje verovanje. Poglejmo izvlečke njenega poročila:

»Od dijakov se na začetku vsakega šolskega dne zahteva, da prisežejo zvestobo, vendar jaz zaradi svojega prepričanja in vere tega ne delam. Mnogi se sprašujejo, zakaj. Naj vam torej povem:

Prve pozdravne besede zastavi se glasijo: ,Prisegam, da bom zvest zastavi.‘ Kaj je to zvestoba? Je zaobljuba podpore, zvestovdanosti in predanosti. Ker sem zvestobo že prisegla Bogu, je ne morem in ne bom prisegla še zastavi. Zastave ne častim, niti ji ne prisegam zvestobe, kar pa še ne pomeni, da je tudi ne spoštujem.

Najpomembnejši v mojem življenju je Bog. Po svojih najboljših močeh se trudim, da poslušam njegove zapovedi, določene v Bibliji. K njemu molim vsak dan, tudi takrat, ko potrebujem kako dodatno pomoč ali spodbudo. Dobim ju vedno ob pravem času. Ugotavljam, da sem srečnejša, kadar Boga postavim na prvo mesto in kadar izpolnjujem vse, kar nam zapoveduje.

Čeprav torej zastave ne pozdravljam, jo spoštujem in je nikakor ne bi onečastila. Svojo zvestobo pa prisegam Bogu in to je tudi prav, saj me je on ustvaril, zato mu to dolgujem.«

Dijake v Jessicinem razredu so zaprosili, naj ocenijo slišana poročila. Kako srečna je Jessica bila, ko so ji v rezultat za njen trud povedali, da bolje razumejo njeno prepričanje. Važnejše pa je, da mladi, ki neustrašno javno govorijo v prid biblijskih načel, razveseljujejo srce Boga Jehova! (Pregovori 27:11)