Velemesta se počasi dušijo

RASTOČA velemesta, mestni orjaki, po svetu privlačijo milijone, ki iščejo delo, stanovanje in udobnosti mestnega življenja. Toda cena je visoka. Že samo dihanje v teh rastočih mestih postaja človeškemu zdravju vedno bolj nevarno.

Nedavno poročilo UNEP-a (Program ZN za okolje) in Svetovne zdravstvene organizacije pokaže, da se je onesnaženost zraka v 20 največjih mestih na svetu drastično povečala. »V nekaterih primerih,« pravi Our Planet, revija, ki jo UNEP izdaja v Keniji, »je onesnaženost zraka tako huda, kakršna je bila onesnaženost z razvpitim londonskim smogom pred 40 leti.« Glede tega so najbolj prizadeti prebivalci Mexico Cityja, toda na desetine milijonov ljudi, ki živijo v takšnih mestih, kot so Bangkok, Peking, Kairo in São Paulo, niso v dosti boljšem položaju.

Kako nevaren je zrak v takšnih mestih? Visoke stopnje glavnih onesnaževalcev, kot so žveplov dioksid, ogljikov monoksid in svinec, so nevarne v številnih pogledih. Njihovi učinki na telo so mnogostranski: problemi z dihali in srcem ter ožiljem, nevrološke okvare in celo težave s kostnim mozgom, jetri in ledvicami.

Kaj povzroča onesnaževanje? Največji posamezni povzročitelj v teh mestih je, po mnenju Our Planet, motorno vozilo. Ker »se pričakuje, da se bo v naslednjih 20–30 letih« sedanje število vozil na svetu — 630 milijonov — »predvsem v mestnih področjih podvojilo«, je prihodnost zraka v mestih zares videti temačna. Kar pa stvari še poslabša, se je upoštevalo malo preventivnih ukrepov, ker se, kot navaja poročilo, v večini velemest »zelo malo zavedajo resnosti problema«. Zato ni presenetljivo, da Our Planet spodbuja, naj takšna mesta dajo veliko prednost ukrepom, ki so namenjeni očiščevanju zraka. Če se to ne naredi, je prihodnost zlovešča. Glede na ugotovitev časopisa »se ta mesta srečujejo s počasno zadušitvijo, ker se stanje zraka še naprej slabša«.