Nepismenost, svetovni problem

Od dopisnika Prebudite se! iz Nigerije

ALMAZ živi v Etiopiji. Ko ji je zbolela hčerka, ji je zdravnik predpisal stekleničko zdravil. Toda Almaz ni znala prebrati navodila, koliko ji ga sme dati in kdaj. K sreči je navodilo znal prebrati sosed. Otroku so zdravilo pravilno dajali in je ozdravel.

Ramu je kmet v Indiji. Ko je prišel čas hčerine poroke, se je odločil, da bo od krajevnega posojilodajalca najel posojilo, zanj pa zastavil zemljo. Ker ni znal brati in pisati, je s palčnim odtisom podpisal listino, ne da bi vedel, kaj na njej piše. Čez nekaj mesecev je Ramu izvedel, da je bila listina kupoprodajna pogodba in da njegova zemlja pripada drugemu.

Michael je delal na veliki kmetiji v Združenih državah Amerike. Preddelavec mu je naročil, naj da govedu dopolnilno hrano. Michael je v lopi našel vreči, vendar ni znal prebrati, kaj na njima piše. Izbral je napačno. Govedo je po nekaj dneh poginilo, ker ga je Michael nahranil s strupom. Takoj so ga odpustili.

Michael je zaradi neznanja pisanja in branja izgubil delo. Njegov delodajalec pa je zaradi nje izgubil čredo prvovrstnega goveda. Ramu je bil zaradi nje ob zemljo. Almaz pa bi zaradi nje lahko izgubila otroka.

V UNESCU (Organizacija ZN za izobraževanje, znanost in kulturo) so povedali, da dobra četrtina odraslega prebivalstva sveta, več kot 960 milijonov moških in žensk, ne zna ne brati ne pisati.a V nerazvitih državah je vsak tretji odrasel nepismen. Ti milijoni, kakor Almaz, Ramu in Michael, ne morejo prebrati uličnega napisa, časopisa ali biblijske vrstice. Ker so nepismeni, ne morejo prebrati v knjigah in revijah nakopičenih obširnih informacij. Ne morejo napisati pisma ali izpolniti preprostega obrazca. Večina se jih celo ne zna podpisati. Mnogo jih je brezposelnih, ker se ne morejo potegovati za dela, kjer se zahteva osnovno znanje branja in pisanja, njihova nadarjenost je neizkoriščena, sposobnosti pa nerazvite.

V te številke pa ni vključeno visoko število odraslih, ki so formalno nepismeni, berejo in pišejo sicer, vendar ne dovolj dobro, da bi zmogli vsakodnevne bolj zapletene bralne in pisne zahteve. Samo v ZDA je 27 milijonov odraslih formalno nepismenih.

Kako pa je z otroki? UNICEF (Sklad ZN za otroke) kljub nepopolnim številkam, ker raziskave niso bile izvedene v vseh državah, ocenjuje, da kakšnih 100 milijonov otrok šoloobvezne starosti z vsega sveta ne bo nikoli vstopilo v učilnico. Drugih 100 milijonov pa ne bo nikoli končalo niti osnovnega izobraževanja. Pravzaprav v oddelku za informiranje javnosti pri ZN trdijo, da si na podeželju nerazvitega sveta samo polovica otrok pridobi več kot le štiri razrede osnovnošolske izobrazbe. V nekaterih industrijskih državah pa veliko otrok več časa preživi pred televizijo kakor v šoli.

Nepismeni otroci so večidel nepismeni tudi ko odrastejo. Kaj prispeva k temu svetovnemu problemu? Kako bi lahko pomagali odraslim, ki ne znajo brati ali pisati? Ta vprašanja bomo obravnavali v naslednjem članku.

[Podčrtne opombe]

[Slika na strani 3]

Dobra četrtina odraslih prebivalcev zemlje ne zna ne brati ne pisati