Ali ste prisrčni starši

ALI IMATE radi svoje otroke? Ste ponosni nanje? Ali vam je vsak otrok nekaj posebnega, izjemen in nenadomestljiv? Večina staršev bi pritrdila. Toda ali svojim otrokom poveste, da tako čutite? Ali jih posebej pohvalite, kadar kaj dobro naredijo? Ali ste tudi sicer z njimi prisrčni — se z njimi nežno igrate, jih pomirjevalno objamete ali stisnete k sebi?

»Jaz tega ne morem,« bo morda kdo ugovarjal, »ne znam kazati čustev.« Res, niso vsi ljudje po naravi odprti. Vendar je prisrčnost, ki jo otrok občuti, zelo pomembna, bolj kot bi kdo pričakoval.

Skupina znanstvenikov se je nedavno lotila nadaljevanja študije, ki so jo opravili 1951. leta s štiristotimi otroki v vrtcih. Našli so samo 94 moških in žensk, in na njihovi osnovi prišli do zgovornih podatkov. V The New York Timesu so objavili, da so se tisti otroci, ki so imeli prisrčne in čustvene starše, veliko bolje znašli v življenju. Večinoma so srečno poročeni, dobro so vzgojili otroke, svoje delo imajo radi, imajo pa tudi pristne prijatelje. Dr. Carol Franz, ki je vodil raziskavo, je za časopis povedal, da so ti ljudje »psihološko uravnovešeni in zadovoljni z življenjem in s samim seboj«.

Franz je še ugotovil, da pa se ljudem, katerih »starši so bili hladni in odklonilni, v življenju ni bilo lahko znajti, teže so se prilagajali na delu in v družbi in so psihološko bolj nestabilni.« Pravzaprav raziskava kaže, da pomanjkanje starševske topline, gledano dolgoročno, na otroke verjetno bolj škodljivo vpliva kot razveza staršev, alkoholizem in revščina.

To pa ne bi smelo presenečati iskrenih preučevalcev Biblije. Ti dobro vedo, kako je z otroki ravnal Jezus. Otroke je cenil, lahko so videli, da jim je naklonjen in radi so prihajali k njemu. (Marko 10:​13⁠-16; Lukež 9:​46⁠-48; 18:15⁠-17) Jezus je v tem seveda samo posnemal svojega nebeškega Očeta, ki je postal Oče siroti (Psalm 68:⁠5). Jehova je popoln roditelj; tistim, ki ga ljubijo, lahko k sreči zapolni vsako vrzel, ki je nastala zaradi nepopolnih človeških staršev (2. Korinčanom 6:⁠18).