Hemingway in fašistični pozdrav

Leta 1938 sta dve fotografiji vznemirili slavnega pisatelja Ernesta Hemingwaya. Na eni so bili mrtvi otroci v Barceloni, Španija, ki so jih z bombami pobile Francove sile v španski državljanski vojni (1936⁠-1939). Takrat je bilo med 875 pobitimi kar 118 otrok. Hemingway se je spraševal, kdo je ukazal takšen poboj civilnega prebivalstva.

Hemingwaya je vznemiril tudi članek, objavljen v New York Herald Tribune, ki je poročal o newyorškem kardinalu Patricku Hayesu in njegovi molitvi za zmago Francovih sil v Španiji. Katera pa je bila druga fotografija, ki je pritegnila pisateljevo pozornost?

To je bila fotografija španskih častnikov in duhovnikov, ki so pred katedralo v Santiagu de Compostela, v severni Španiji, pozdravljali korakajoče čete. Kaj je bilo pri tem nenavadnega? Hemingway je napisal: »Prepoznal sem generala Aranda in generala Davila . . . in njun pozdrav me ni presenečal. To je stari pozdrav redne španske vojske. Presenetili pa so me pozdravi škofa iz Luga, nadškofa iz Santiaga, santiaškega kanonika in škofa iz Madrida. Je mar to fašistični pozdrav? Ali je to pozdrav nacistov in italijanskih fašistov?« Da, to je bil fašistični pozdrav!

Pogled na otroke, pobite z bombami, ki so jih vrgli katoliki, in na katoliške škofe, ki pozdravljajo po fašistično, je zbegal Hemingwaya. Morda se je zavedal, da je španska katoliška duhovščina proglasila državljansko vojno v Španiji kot sveto križarsko vojno. Več kot 500.000 Špancev je izgubilo življenje v tem ideološkem spopadu, ki je tudi Hitlerju služil kot vaja za Drugo svetovno vojno.

Kaj je že napisal Jezusov polbrat Jakob? »Prešuštniki, ali ne veste, da je prijateljstvo s svetom sovraštvo do Boga? Kdorkoli hoče biti prijatelj svetu, se izkaže, da je sovražnik Boga.« Duhovniki ‚krščanstva‘ so se, z redkimi izjemami, povezovali s svetovnimi in političnimi vojaškimi glavarji. (Jakob 4:4)

[Navedba vira slike na strani 31]

A.G.E. Fotostock