Roka — ‚najbolj eleganten in spreten organ‘

ŠLO je za nujen primer. Dekle je ležalo pri vhodu v bolnišnico. V prometni nesreči z motornim kolesom si je pretrgala glavno arterijo na desni nogi. Kirurških instrumentov, s katerimi bi lahko krvavitev zaustavili, ni bilo pri roki. Kaj naj stori zdravnik?

»Kot prijemalko sem uporabil kar svojo roko,« poroča profesor Napier v svoji knjigi Hands (Roke) »in s palcem ter kazalcem sem kolikor je bilo mogoče stisnil arterijo. Končno mi je uspelo, da sem arterijo podvezal s koščkom traku, ker ni bilo pri roki ničesar drugega. Kri je prenehala brizgati iz nje. ... V takšnem nujnem primeru so bile roke najhitrejše in najučinkovitejše. Le redki ... bolniki se zavedajo, da je pri operaciji njihovo življenje lahko odvisno od pravilnega položaja enega samega prsta.«

Brez sedlastega sklepa našega palca bi bilo kaj takšnega nemogoče (glej sliko). Zgrajen je tako, da je skoraj tako gibljiv kot kroglasti ramenski sklep, vendar za razliko od ramenskega sklepa ne potrebuje podpore tako obilnega mišičja. Palec lahko torej v sodelovanju s konicami ostalih prstov izvede zelo zapletene gibe.

Poskusi pobrati nek majhen predmet ali pa listati po tem časopisu, brez da bi pri tem uporabil palec. Nek južnoafriški zdravnik je dejal: »Zamavčil sem že mnogo zlomljenih palcev in ko pacienti pridejo na kontrolo, mi navadno rečejo, da dotlej niso vedeli, kako nepogrešljiv je palec.«

Človeška roka s palcem, ki ga lahko postavimo ob katerikoli prst, je izredno mnogostransko orodje. Kako bi brez roke napisali pismo, fotografirali, vbodli iglo, telefonirali ali udeli iglo? Pianisti lahko zahvaljujoč svojim rokam izvrstno igrajo, slikarji lahko slikajo čudovite slike in kirurgi lahko opravljajo zapletene operacije. »Opice zaradi svojih kratkih palcev in dolgih prstov z rokami niso tako spretne,« piše v New Encyclopaedia Britannica.

Med človeško in opičjo roko pa je še nadaljnja bistvena razlika. Mišičju človeške roke je na razpolago približno četrtina motoričnega (gibalnega) predela v možganski skorji. Človekov motorični predel se »občutno razlikuje od predelov nižjih živali« in omogoča, »da lahko z roko, prsti in palcem opravljamo izjemno spretne gibe«, je v Textbook of Medical Physiology (Fiziološki učbenik) zapisal profesor Guyton.

Razen tega so nevrokirurgi odkrili v človeških možganih posebno področje, ki so ga poimenovali »rokodelsko področje«. Spretne roke morajo tudi občutiti. Zato je človeška roka, še posebej na palcu, preskrbljena z množico živčnih končičev. V intervjuju za Prebudi se! je nek zdravnik dejal: »Če izgubi nekdo le nekaj občutka na palčevi jagodici, bo težko postavil na pravo mesto še tako majhne predmete kot so vijaki.« V rokah so še druge vrste receptorjev, ki nam celo v popolni temi omogočajo, da usmerimo naše roke na pravo mesto. Ponoči se lahko tako popraskamo po nosu, ne da bi pri tem zadeli v obraz.

Celo tako preprost gib, kot je prijem kozarca z vodo, je občudovanja vreden. Če kozarca ne primemo dovolj močno, nam lahko zdrsne iz rok ter pade na tla. Če pa bi ga prijeli premočno, bi ga lahko zdrobili in si pri tem poškodovali prste. Kaj ti omogoča, da primeš kozarec z ustrezno močjo? Živčne celice, oziroma receptorji, občutljivi na pritisk, posredujejo sporočila možganom in ti pošiljajo temu ustrezne ukaze mišicam iztegnjene roke in dlani.

Kmalu zatem se kozarec, ne da bi ga morali gledati, nežno ustavi na ustnicah. Medtem so morda naše misli usmerjene na televizijski zaslon ali pa na pogovor s prijatelji. »Sposobnost, da lahko kozarec približamo ustnicam, ne da bi pri tem zadeli v obraz,« pravi dr. Miller v svoji knjigi The Body in Question, »omogoča zelo izostren občutek za težo iztegnjenih okončin. Dejstvo, da ostane kozarec pri ustih, čeprav postaja zaradi pitja vedno lažji, kaže na to, s kakšno natančnostjo se posredujejo sporočila o najnovejšem stanju.«

Zato ni čudno, da človeška roka mnoge razmišljujoče ljudi navdaja z občudovanjem! »Čeprav ne bi obstojal noben drug dokaz, bi me že palec prepričal v obstoj Boga,« je dejal Isaac Newton. »Ljudi lahko pošiljamo na mesec,« je pripomnil profesor Napier, »toda kljub vsem našim mehanskim in elektronskim čarovnijam, ne moremo napraviti umetnega kazalca, ki bi mogel občutiti ali pomigniti.« Človeška roka je po New Encyclopaedii Britannici verjetno »najbolj eleganten in spreten biološki organ« in hkrati organ, ki »človeka razlikuje od vseh drugih živečih primatov«.

[Slike na strani 5]

Sedlast palčev sklep je edinstven v primerjavi s podobnimi sklepi na ostalih prstih

[Slike na strani 6]

Človeška roka s svojim palcem, ki ga lahko postavimo ob katerikoli prst, je izredno vsestransko orodje

[Slika na strani 6]

Živčevje omogoča možganom, da upravljajo z zelo kompleksnimi gibi rok in dlani