Kako se sporazumeva na tisoče čebel

V čebeljem roju je na tisoče čebel. Iz njega se potem oddvoji kakšnih 20 do 30 čebel, ki odlete iskat novi dom.

Takoj, ko čebela-izvidnik, najde mesto, ki bi jim moglo biti dom, se vrne k roju in prične plesati. Iz njenega plesa ostale čebele lahko ‚določijo‘ oddaljenost in smer novega doma.

Čebela, ki pleše, trese z zadkom, ko preleti kratko ravno razdaljo, zatem se obrne na levo, in zopet trese z zadkom nakar se vrne v ravno linijo. Tedaj se obrne v desno in zopet nazaj. Ti krožni leti v levo in desno tvorijo osmico, z ravno črto v sredini. Število vseh krogov pri plesu v določenem času verjetno pokaže oddaljenost lokacije novega doma. Raziskovalci so odkrili, da se oddaljenost lahko določi po energiji, ki jo je čebela porabila pri letu.

Smer in lokacija se lahko ‚preberejo‘ iz kótov, ki jih tvori ravna črta v osmici proti navpičnici na sonce v času plesa. Kót desno od črte pokazuje, da to mesto leži v enakem kotu desno od sonca, medtem ko kót v levo pokazuje položaj v enakem kotu levo od sonca. Če se čebela med tem ko trese z zadkom dviga, leži nova lokacija v smeri sonca. Če pa se tresoč spušča, tedaj čebele obvešča, da morajo leteti od sonca, če hočejo najti to mesto.

Ples odkriva tudi kakovost lokacije. Čebele-izvidniki, ki so našle primeren kraj, lahko plešejo živahno tudi več kot uro. Seveda medtem tudi počivajo, vendar čebela plesalka ne zapušča roja.

Razumljivo je, da čebela, ki najdlje in najbolj živahno pleše pritegne največje število čebel, ki potem odlete raziskat naznačen kraj. Manj vredno mesto se najavlja s krajšim plesom in pritegne manj čebel. Čebele izvidniki ne vztrajajo pri svojih mestih, temveč preiščejo tudi lokacije, ki so jih odkrili drugi izvidniki. Nazadnje se čez veliko ur ali celo dni vse čebele odločijo za eno — najboljšo lokacijo in jo odplešejo. Tako ostanejo enotne in to koristi kakšnim 20 000 do 30 000 čebelam, ki potem odlete na najboljše mesto.