PISMO GALAČANOM

1 Jaz, Pavel, sem apostol, ki me ni postavil nihče od ljudi niti me ni poslal noben človek, ampak sta me za apostola postavila Jezus Kristus+ in Bog, Oče,+ ki je Kristusa obudil od mrtvih. 2 Skupaj z vsemi brati, ki so z menoj, pišem to pismo občinam v Galátiji.

3 Naj vam Bog, naš Oče, in Gospod Jezus Kristus izkažeta nezasluženo dobroto in naklonita mir. 4 Kristus je dal samega sebe za naše grehe,+ da bi nas rešil iz sedanje hudobne stvarnosti*,+ ker je tako želel naš Bog in Oče,+ 5 ki naj bo slavljen vso večnost. Amen.

6 Čudim se, da ste tako hitro začeli obračati hrbet Bogu, ki vas je poklical s Kristusovo nezasluženo dobroto, in poslušate drugačno dobro novico.+ 7 Pravzaprav druge dobre novice sploh ni. So pa nekateri, ki vas hočejo vznemiriti+ in popačiti dobro novico o Kristusu. 8 Toda če bi vam kdo oznanil drugačno dobro novico, kot smo vam jo oznanili mi – pa tudi če bi to bil kdo od nas ali angel iz nebes – naj bo preklet. 9 Še enkrat ponavljam to, kar sem že rekel: kdor vam oznanja drugačno dobro novico od tiste, ki ste jo sprejeli, naj bo preklet.

10 Čigavo naklonjenost skušam zdaj pridobiti – naklonjenost ljudi ali Boga? Ali hočem ugoditi človeku? Če bi še vedno skušal ugajati ljudem, ne bi bil Kristusov suženj. 11 Bratje, želim, da veste, da dobra novica, ki sem vam jo jaz oznanil, ni človeškega izvora,+ 12 ker je nisem dobil od človeka, niti nisem bil o njej poučen, ampak mi jo je razodel Jezus Kristus.

13 Seveda ste slišali o tem, kakšen sem bil, ko sem še pripadal judovstvu,+ namreč da sem neusmiljeno* preganjal Božjo občino in jo zatiral.+ 14 Poleg tega sem v judovstvu napredoval bolj od mnogih vrstnikov v svojem narodu in sem veliko bolj goreče kot oni izpolnjeval izročila prednikov.+ 15 Toda Bogu, ki je dovolil, da sem se rodil,* in me je poklical po svoji nezasluženi dobroti,+ se je zdelo dobro, 16 da po meni razodene svojega Sina, da torej jaz narodom oznanim dobro novico o njem.+ Ko je prišlo do tega, se nisem šel takoj posvetovat s kakim človekom*, 17 niti nisem šel v Jeruzalem k tistim, ki so bili apostoli pred menoj, ampak sem odšel v Arabijo in se nato vrnil v Damask.+

18 Tri leta kasneje sem šel v Jeruzalem+ obiskat Kefa*+ in sem pri njem ostal 15 dni. 19 Ampak poleg njega nisem videl nobenega drugega apostola razen Gospodovega brata Jakoba.+ 20 Bog mi je priča, da je to, kar vam pišem, resnica.

21 Po vsem tem sem odšel v sirske in kilíkijske kraje.+ 22 Toda krščanske občine v Judeji me osebno niso poznale. 23 Od drugih so samo slišale: »Tisti človek, ki nas je nekoč preganjal,+ zdaj oznanja dobro novico o veri, ki jo je prej zatiral.«+ 24 Tako so zaradi mene začele slaviti Boga.

2 Štirinajst let pozneje sem spet odšel v Jeruzalem z Bárnabom+ in s seboj vzel še Tita.+ 2 Tja sem šel zato, ker sem iz nebes dobil razodetje, naj grem. Tam sem se srečal z brati, ki jih drugi zelo spoštujejo. Na samem sem jim predstavil dobro novico, ki jo oznanjujem med narodi. Želel sem se namreč prepričati, da to, kar delam, oziroma to, kar sem delal, ni zaman. 3 Tita,+ ki je bil z menoj, ni nihče silil v to, da se obreže,+ čeprav je bil Grk. 4 Toda lažni bratje, ki so se skrivaj vtihotapili v občino, so iz tega naredili problem.+ Prikradli so se, da bi ogrozili našo svobodo,+ ki jo uživamo kot učenci Kristusa Jezusa, in da bi nas popolnoma zasužnjili.+ 5 Toda mi jim nismo niti za trenutek popustili ali se jim podredili,+ zato da bi vi ostali trdni v resnici, ki vam jo prinaša dobra novica.

6 Glede tistih pa, ki veljajo za pomembne+ (kdor koli so že, zame ni bistveno, saj Bog ne gleda na človekovo zunanjost): ti bratje, ki jih drugi zelo spoštujejo, mi niso priporočali nič novega. 7 Nasprotno. Videli so, da mi je bila zaupana naloga oznanjati dobro novico neobrezanim,+ tako kot je bila Petru zaupana naloga, da oznanja obrezanim. 8 Bog, ki je dal Petru moč, da je bil lahko apostol obrezanim, je namreč dal moč tudi meni, da sem lahko apostol ljudem iz drugih narodov.+ 9 Ko so ti bratje izvedeli, da mi je Bog izkazal nezasluženo dobroto,+ so Jakob,+ Kefa* in Janez, ki veljajo za stebre občine, Bárnabu in meni+ v znak sodelovanja segli v desnico, da bi midva šla k ljudem iz drugih narodov, oni pa k obrezanim. 10 Prosili so naju samo to, da bi imela v mislih revne, in prav za to sem si tudi iskreno prizadeval.+

11 Ko pa je Kefa*+ prišel v Antiohíjo,+ sem mu odkrito povedal*, da je to, kar počne, povsem narobe*. 12 Preden so prišli nekateri možje, ki so se poznali z Jakobom,+ je jedel z ljudmi iz drugih narodov.+ Ko pa so ti možje prišli, tega iz strahu pred obrezanimi+ ni več počel in se je z njimi nehal družiti. 13 To njegovo pretvarjanje* so posnemali tudi drugi Judje, tako da je pod njihov vpliv prišel celo Bárnaba. 14 Toda ko sem videl, da ne ravnajo v skladu z resnico, ki jo prinaša dobra novica,+ sem Kefu* pred vsemi rekel: »Če ti, ki si Jud, živiš tako, kakor živijo ljudje iz drugih narodov, in ne kakor Judje, kako lahko potem siliš ljudi iz drugih narodov, naj živijo po judovskih običajih?«+

15 Mi, ki smo po rodu Judje, ne pa »grešniki« izmed drugih narodov, 16 vemo, da človek ni razglašen za pravičnega, če ravna v skladu z Zakonikom*, ampak le če ima vero+ v Jezusa Kristusa.+ Zato verujemo v Kristusa Jezusa, da bomo lahko razglašeni za pravične zaradi vere vanj, ne pa zaradi ravnanja v skladu z Zakonikom. Zaradi ravnanja v skladu z Zakonikom namreč noben človek ne bo razglašen za pravičnega.+ 17 Če pa bi tudi mi veljali za grešnike, ker si prizadevamo, da bi bili po Kristusu razglašeni za pravične, ali potem to pomeni, da nas Kristus navaja na greh? Nikakor ne! 18 Če bi ponovno zgradil tisto, kar sem nekoč podrl, bi postal prestopnik. 19 Ker sem se ravnal po Zakoniku*, sem umrl,* kar se tiče Zakonika,+ da bi živel za Boga. 20 Skupaj s Kristusom sem pribit na kol.+ Zdaj ne živim več zase,+ ampak živim življenje, ki je povezano s Kristusom.* Da, zdaj živim v skladu z vero v Božjega Sina,+ ki me je ljubil in dal samega sebe zame.+ 21 Jaz ne zavračam Božje nezaslužene dobrote.+ Če je namreč mogoče postati pravičen z ravnanjem po Zakoniku*, je Kristus umrl zaman.+

3 O nespametni Galačáni! Kdo vas je zavedel,+ vas, ki ste nekoč jasno razumeli, zakaj je bil Jezus Kristus pribit na kol?+ 2 Rad bi vas vprašal* samo tole: Ali ste svetega duha prejeli zato, ker ste ravnali po Zakoniku*, ali zato, ker verjamete v to, kar ste slišali?+ 3 Ali ste tako nespametni? Na začetku ste se pustili voditi svetemu duhu. Ali hočete zdaj doseči svoj cilj tako, da se pustite voditi človeškemu razmišljanju?+ 4 Ali ste toliko pretrpeli zaman? Prepričan sem, da ni bilo zaman. 5 Ali ta, po katerem dobivate svetega duha in ki med vami opravlja mogočna dela,+ dela to zato, ker ravnate po Zakoniku*, ali zato, ker verjamete v to, kar ste slišali? 6 Pomislite na Abrahama. On je »verjel* Jehovu* in je bil zaradi tega štet za pravičnega«.+

7 Gotovo veste, da se za Abrahamove otroke štejejo tisti, ki imajo vero.+ 8 Bog je v Svetih spisih napovedal, da bo ljudi iz drugih narodov razglasil za pravične zaradi vere, zato je bila Abrahamu že vnaprej objavljena dobra novica, namreč: »Po tebi bodo blagoslovljeni vsi narodi.«+ 9 Tako so tisti, ki imajo vero, blagoslovljeni skupaj z Abrahamom, ki je tudi imel vero.+

10 Vsi, ki se zanašajo samo na izpolnjevanje tega, kar piše v Zakoniku*, so pod prekletstvom, saj v Svetih spisih piše: »Preklet naj bo vsak, ki ne izpolnjuje vsega, kar piše v Zakoniku.«+ 11 Očitno je, da Bog nikogar ne razglasi za pravičnega zaradi tega, ker upošteva Zakonik*,+ saj piše, da bo »pravični živel zaradi vere«.+ 12 Zakonik* pa ne temelji na veri, ampak samo pravi: »Kdor izpolnjuje, kar v njem piše, bo po njem imel življenje.«+ 13 Kristus nas je kupil+ in osvobodil+ prekletstva Zakonika*, tako da je namesto nas vzel prekletstvo nase. V Svetih spisih namreč piše: »Vsak, ki visi na kolu, je preklet.«+ 14 To pa je bilo zato, da bi blagoslov, ki je bil obljubljen Abrahamu, prišel na narode po Kristusu Jezusu+ in da bi mi zaradi svoje vere prejeli obljubljenega svetega duha.+

15 Bratje, naj vam povem ponazoritev iz vsakdanjega življenja: ko je zaveza enkrat potrjena, je nihče ne more razveljaviti niti ji ne more ničesar dodati, pa tudi če jo potrdi samo človek. 16 Obljube pa so bile izrečene Abrahamu in njegovemu potomstvu*.+ V Svetih spisih ne piše »In potomcem*«, kar bi se nanašalo na mnogo potomcev, ampak piše »In tvojemu potomstvu*«, kar se nanaša na enega potomca, na Kristusa.+ 17 In še tole: Zakonik*, ki je nastal 430 let po tem,+ ko je Bog sklenil zavezo, zaveze ne razveljavlja in ne odpravlja obljube. 18 Če namreč Bog dediščino daje na podlagi Zakonika*, potem je ne daje več na podlagi obljube. Toda Bog je dediščino Abrahamu prijazno dal na podlagi obljube.+

19 Zakaj je bil potem dan Zakonik*? Bil je dodan kasneje, in sicer zato, da bi se razodeli prestopki.+ Izročen je bil po angelih+ v roke posrednika+ in je veljal, dokler ni prišlo potomstvo*,+ ki mu je bila dana obljuba. 20 Posrednik pa ni potreben, ko zaveza obvezuje samo eno stran, in v primeru te obljube je to Bog. 21 Ali potem Zakonik* nasprotuje Božjim obljubam? Nikakor ne! Če bi namreč ljudje dobili kak zakonik, ki bi lahko dal življenje, bi bili lahko šteti za pravične na podlagi zakonika. 22 Toda kot odkrivajo Sveti spisi, so ljudje prišli pod oblast greha zato, da bi to, kar je obljubljeno in temelji na veri v Jezusa Kristusa, dobili tisti, ki verujejo.

23 Zakonik* nas je varoval do nastopa vere. Bili smo pod njegovo oblastjo in čakali na vero, ki naj bi se razodela.+ 24 Zato je Zakonik* postal naš skrbnik* in nas je vodil h Kristusu,+ da bi bili zaradi vere razglašeni za pravične.+ 25 Zdaj, ko je nastopila vera,+ pa ne potrebujemo več skrbnika*.+

26 Pravzaprav ste zaradi svoje vere v Kristusa Jezusa vsi vi Božji otroci.+ 27 Vsi vi, ki ste bili krščeni in ste zdaj povezani* s Kristusom, ste si namreč nadeli Kristusovo osebnost.+ 28 Ni več pomembno, ali je kdo Jud ali Grk,+ ali je suženj ali svoboden,+ ali je moški ali ženska.+ Vsi vi ste namreč eno kot učenci Kristusa Jezusa.+ 29 Če pa ste Kristusovi učenci, ste zares Abrahamovo potomstvo+ in boste prejeli obljubljeno dediščino.+

4 Rad bi vam rekel tole: dokler je dedič še otrok, se prav nič ne razlikuje od sužnja. Čeprav je gospodar vsega, 2 je pod varuhi in oskrbniki do dne, ki ga vnaprej določi njegov oče. 3 Podobno smo tudi mi, ko smo bili še otroci, sužnjevali miselnosti* tega sveta.+ 4 Ko pa je napočil čas, je Bog poslal svojega Sina, ki ga je rodila ženska+ in ki je bil podrejen Zakoniku*,+ 5 da bi z odkupom osvobodil tiste, ki so podrejeni Zakoniku*,+ in bi nas tako posvojil za svoje otroke.+

6 Ker ste Božji otroci, vam je Bog dal v srce svetega duha,+ ki ga je dal svojemu Sinu, in ta duh vzklika: »Aba*, Oče!«+ 7 Tako zdaj niste več sužnji, ampak Božji otroci. In če ste Božji otroci, bo Bog tudi vam dal dediščino.+

8 Ko še niste poznali Boga, ste sužnjevali tem, ki v resnici niso bogovi. 9 Kako to, da se zdaj, ko ste Boga spoznali, oziroma zdaj, ko je Bog spoznal vas, spet vračate k nekoristni in prazni miselnosti* tega sveta in ji hočete znova sužnjevati?+ 10 Zelo ste pozorni na to, da praznujete dneve, mesece,+ obdobja in leta. 11 Skrbi me za vas. Bojim se, da je ves moj trud, da bi vam pomagal, zaman.

12 Bratje, tudi jaz sem nekoč bil takšen, kot ste vi,+ ampak sem se spremenil, zato vas zdaj prosim, postanite takšni, kot sem jaz zdaj. V preteklosti ste z menoj lepo ravnali. 13 Vi veste, da se mi je zaradi moje bolezni prvič ponudila priložnost, da vam oznanim dobro novico. 14 Čeprav vam je bila ta moja bolezen v breme, name niste gledali s prezirom ali gnusom*, ampak ste me sprejeli kakor Božjega angela, kakor Kristusa Jezusa. 15 Takrat ste bili srečni. Kje je zdaj ta vaša sreča? Prepričan sem, da bi si takrat iztaknili oči in mi jih dali, če bi bilo mogoče.+ 16 Ali sem zdaj postal vaš sovražnik, ker vam govorim resnico? 17 Nekateri si vas goreče želijo pridobiti, vendar nimajo dobrih namenov. Hočejo vas samo ločiti od mene in si prizadevajo, da bi vas pridobili na svojo stran. 18 Lepo je, če si vas kdo goreče želi pridobiti z dobrim namenom, in to vedno, ne samo takrat, ko sem jaz z vami. 19 Dragi moji otroci,+ zaradi vas spet čutim bolečine, kakršne občuti ženska med porodom. In tako se bom počutil, vse dokler se v vas ne bo oblikovala Kristusova osebnost. 20 Želim si, da bi bil zdaj pri vas in bi vam lahko govoril v drugačnem tonu. Ne vem namreč, kaj naj naredim z vami.

21 Ali vi, ki bi se radi ravnali po Zakoniku*, ne veste, kaj piše v njem? 22 Piše na primer, da je Abraham imel dva sinova: enega s služkinjo+ in drugega s svobodno žensko.+ 23 Toda sin služkinje je bil spočet po naravni poti*,+ sin svobodne ženske pa zaradi obljube.+ 24 Vse to ima simbolni pomen. Ti ženski namreč predstavljata dve zavezi. Ena je bila sklenjena na gori Sinaj+ in vsi, ki so v tej zavezi, so sužnji – ta zaveza je kakor Hagára. 25 Hagára predstavlja goro Sinaj+ v Arabiji in ustreza današnjemu Jeruzalemu. Današnji Jeruzalem je namreč s svojimi otroki* vred v sužnosti. 26 Gornji Jeruzalem pa je svobodna ženska in je naša mati.

27 V Svetih spisih namreč piše: »Veseli se, ti, ki si neplodna, ki ne rodiš. Veselo vriskaj, ti, ki nimaš porodnih bolečin. Zapuščena ženska ima namreč več otrok kakor ta, ki ima moža.«+ 28 Vi, bratje, ste otroci, ki ste bili rojeni zaradi obljube, tako kot je bil tudi Izak.+ 29 Toda enako kakor je takrat tisti, ki je bil spočet po naravni poti*, začel preganjati tega, ki je bil spočet po duhu,+ tako je tudi zdaj.+ 30 Toda kaj pravi odlomek iz Svetih spisov? »Naženi služkinjo in njenega sina, ker sin svobodne ženske ne bo delil svoje dediščine s sinom služkinje.«+ 31 Zato, bratje, nismo otroci služkinje, ampak smo otroci svobodne ženske.

5 Kristus nas je osvobodil zato, da bi uživali takšno svobodo. Zato trdno stojte+ in se ne pustite znova vpreči v jarem sužnosti.+

2 Jaz, Pavel, vam govorim: če se obrežete, vam to, kar je Kristus naredil, ne bo nič koristilo.+ 3 Vsakega, ki se obreže, želim spet spomniti, da je dolžan upoštevati celoten Zakonik*.+ 4 Vsi vi, ki si prizadevate, da bi bili razglašeni za pravične na podlagi Zakonika*,+ ste ločeni od Kristusa. Obrnili ste hrbet njegovi nezasluženi dobroti. 5 Mi, ki nas vodi Božji duh, pa željno in polni upanja čakamo, da bomo za pravične razglašeni zaradi svoje vere. 6 Za učence Kristusa Jezusa namreč nista pomembni niti obreza niti neobreza,+ ampak to, da imajo vero, ki se izraža z ljubeznijo.

7 Dobro ste tekli na poti resnice.+ Kdo vas je ustavil, da niste več poslušni resnici? 8 Kdo vas je prepričal, da ste se ustavili? To ni bil Bog, ki vas kliče. 9 Že malo kvasa povzroči vzhajanje* vsega testa.+ 10 Glede vas, ki ste Gospodovi učenci, sem prepričan, da ne boste začeli razmišljati drugače. Tisti, ki vam povzroča težave,+ pa bo prejel zasluženo kazen, ne glede na to, kdo je. 11 Bratje, če bi jaz še vedno oznanjal obrezo, ne bi doživljal preganjanja in moje poučevanje o mučilnem kolu*+ ne bi bilo nikomur več v spotiko. 12 Ko bi si le tisti, ki vas hočejo spreobrniti, dali vse odrezati*!

13 Bratje, poklicani ste bili na svobodo, vendar te svobode ne izrabljajte za zadovoljevanje telesnih želja,+ ampak naj vas ljubezen spodbuja, da služite drug drugemu.+ 14 Ves Zakonik* se namreč izpolnjuje z upoštevanjem ene zapovedi:* »Svojega bližnjega imej rad kakor samega sebe.«+ 15 Toda če drug drugega grizete in obžirate,+ ste v nevarnosti, da boste drug drugega pokončali.+

16 Pravim vam: pustite se voditi duhu,+ pa ne boste podlegli nobenim telesnim željam.+ 17 Telesne želje namreč nasprotujejo duhu in duh nasprotuje telesu. To dvoje si nasprotuje, tako da tistega, kar bi hoteli delati, ne delate.+ 18 Če pa vas vodi duh, niste več podrejeni Zakoniku*.

19 Dela, ki izvirajo iz grešnega telesa,* se da jasno prepoznati. In ta so: spolna nemorala*,+ nečistost, predrzno vedenje*,+ 20 malikovanje, spiritizem*,+ sovraštvo, spori, ljubosumnost, izbruhi jeze, prepiri, nesoglasja, ustanavljanje ločin, 21 zavist, popivanje,+ divje zabave in podobno.+ Glede tega sem vas že opozoril, zdaj pa vas še enkrat opozarjam: tisti, ki počnejo takšne stvari, ne bodo podedovali Božjega kraljestva.+

22 Sad duha pa je ljubezen, veselje, mir, potrpežljivost, prijaznost*, dobrota,+ vera, 23 blagost, samoobvladanje.+ Takim stvarem ne nasprotuje noben zakon. 24 Tisti, ki so učenci Kristusa Jezusa, so grešno telo z njegovimi strastmi in željami vred pribili na kol.+

25 Če se pustimo voditi duhu, potem si še naprej prizadevajmo živeti v skladu z vodstvom duha.+ 26 Ne postanimo samoljubni*+ in ne izzivajmo drug drugega k tekmovanju,+ niti drug drugemu ne zavidajmo.

6 Bratje, če kdo zaide na napačno pot, ne da bi se tega zavedal, ga vi, ki ste duhovno zreli, skušajte na blag način+ pripeljati nazaj na pravo pot. Pri tem pa pazite nase,+ da ne bi bili tudi sami zapeljani v skušnjavo.+ 2 Drug drugemu pomagajte prenašati nadloge+ in tako boste izpolnili to, kar je določeno v Kristusovem zakoniku.+ 3 Če namreč kdo misli, da je nekaj, ko v resnici ni nič,+ zavaja sam sebe. 4 Naj raje vsak preišče svoja dejanja+ in tako bo razlog za veselje našel pri samem sebi, ne pa v tem, da se primerja z drugimi.+ 5 Vsak bo namreč nosil svoje breme*.+

6 Poleg tega naj vsak, ki ga kdo poučuje* o Božji besedi, vse dobre stvari deli s svojim učiteljem.+

7 Ne dajte se zavesti: Boga se ne da zasmehovati. Kar namreč človek seje, to bo tudi žel.+ 8 Kdor seje v prid svojim telesnim željam, bo od telesa žel uničenje, kdor pa seje v prid svetemu duhu, bo od svetega duha žel večno življenje.+ 9 Zato ne nehajmo delati dobrega, saj bomo ob svojem času želi, če se ne bomo utrudili*.+ 10 Dokler imamo torej še priložnost,* delajmo dobro vsem, še posebej pa svojim sovernikom.

11 Poglejte te velike črke; to vam pišem z lastno roko.

12 Vsi tisti, ki hočejo narediti dober vtis na ljudi, vas silijo, da bi se dali obrezati. To delajo samo zato, da bi se izognili preganjanju zaradi Kristusovega mučilnega kola*. 13 Saj se celo tisti, ki se dajo obrezati, ne držijo Zakonika*.+ Gre jim samo za to, da bi se vi dali obrezati in bi se oni potem lahko hvalili z vami. 14 Želim si, da se ne bi nikoli hvalil z ničimer drugim kakor z našim Gospodom Jezusom Kristusom, ki je umrl na mučilnem kolu*.+ Zaradi njegove smrti je svet v mojih očeh umrl* in jaz sem umrl v očeh sveta. 15 Pomembni namreč nista niti obreza niti neobreza.+ To, kar je res pomembno, je postati novo stvarjenje.+ 16 Vsi, ki bodo po tem načelu ravnali, vsi, ki so del Božjega Izraela,+ naj imajo mir in naj jim Bog izkaže usmiljenje.

17 Naj me od zdaj naprej nihče več ne nadleguje, saj na svojem telesu nosim znamenja, da sem Jezusov suženj.+

18 Bratje, naj bo zaradi duha, ki ga odsevate, z vami nezaslužena dobrota našega Gospoda Jezusa Kristusa. Amen.