PRVO PISMO KORINČANOM

1 Jaz, Pavel, ki me je Kristus Jezus po Božji volji poklical za apostola,+ pišem to pismo skupaj z našim bratom Sosténom. 2 To pismo pišem Božji občini, ki je v Korintu,+ vam, ki ste posvečeni kot učenci Kristusa Jezusa+ in poklicani za svete*, pa tudi vsem, ki vsepovsod priznavajo Gospoda Jezusa Kristusa,+ njihovega in našega Gospoda.

3 Naj vam Bog, naš Oče, in Gospod Jezus Kristus izkažeta nezasluženo dobroto in naklonita mir.

4 Svojemu Bogu se vedno zahvaljujem za to, da vam je po Kristusu Jezusu izkazal nezasluženo dobroto. 5 Ker ste eno* s Kristusom, ste vsega prejeli v obilju – tudi to, da ste povsem usposobljeni oznanjevati Božjo besedo in imate o njej veliko spoznanja+ – 6 saj trdno verjamete sporočilu o Kristusu.+ 7 Tako niste prikrajšani prav za noben dar, medtem ko željno pričakujete razodetje našega Gospoda Jezusa Kristusa.+ 8 Bog vam bo pomagal, da boste ostali trdni vse do konca, da se vam na dan našega Gospoda Jezusa Kristusa+ ne bi moglo nič očitati. 9 Bog, ki vas je poklical, da bi bili eno* z njegovim Sinom Jezusom Kristusom, našim Gospodom, je zvest Bog.+

10 Zdaj pa vas, bratje, v imenu našega Gospoda Jezusa Kristusa spodbujam: v tem, kar govorite, bodite soglasni in med vami naj ne bo razdorov,+ ampak bodite povsem enotni v mislih in načinu razmišljanja.+ 11 Nekateri iz Hlóine družine so mi namreč glede vas, moji bratje, sporočili, da so med vami nesoglasja. 12 To vam pravim zato, ker nekateri od vas govorijo »Jaz sem Pavlov«, drugi »Jaz sem Apólov«,+ tretji »Jaz sem Kefov*«, nekateri pa »Jaz sem Kristusov«. 13 Ali je Kristus razdeljen? Ali je bil Pavel za vas pribit na kol? Ali ste se dali krstiti v Pavlovem imenu? 14 Hvaležen sem Bogu, da razen Krispa+ in Gaja+ nisem krstil nikogar od vas, 15 tako da nihče ne more reči, da je bil krščen v mojem imenu. 16 Saj res, krstil sem tudi Stefanájeve domače.+ Sicer pa se ne spomnim, da bi krstil še koga drugega. 17 Kristus me namreč ni poslal krščevat, ampak razglašat dobro novico,+ pa ne z učenimi* besedami, saj bi v tem primeru Kristusov mučilni kol* postal nekoristen.

18 Sporočilo o mučilnem kolu* je namreč tistim, ki so na poti v uničenje, neumnost,+ nam, ki smo na poti v rešitev, pa je izraz Božje moči.+ 19 V Svetih spisih namreč piše: »Modrost modrih bom uničil in znanje pametnih bom zavrgel.«+ 20 Kje v tej stvarnosti* so modri ljudje? Kje pismouki*? Kje tisti, ki radi razpravljajo? Ali ni Bog dokazal, da je modrost tega sveta neumnost? 21 Ljudje tega sveta zaupajo lastni modrosti+ in zaradi tega niso spoznali Boga.+ Zato se je Bogu zdelo dobro, da po sporočilu, ki ga oznanjujemo in se mnogim zdi neumno,+ reši verujoče. V tem se kaže Božja modrost.

22 Judje namreč prosijo za znamenja+ in Grki iščejo modrost, 23 mi pa oznanjamo Kristusa, pribitega na kol – nekaj, kar je Judom zelo težko sprejeti,* za druge narode pa je neumnost.+ 24 Tistim, ki so poklicani, tako Judom kot Grkom, pa je Kristus izraz Božje moči in modrosti.+ 25 To, kar je od Boga in je v očeh ljudi neumno, je modrejše od ljudi in to, kar je od Boga in je v očeh ljudi šibko, je močnejše od ljudi.+

26 Bratje, saj lahko na lastnem primeru vidite, da Bog ni poklical mnogo takih, ki so modri po človeških merilih,+ niti mnogo mogočnih, niti mnogo plemenitih po rodu*,+ 27 ampak je izbral to, kar na tem svetu velja za neumno, da bi osramotil modre. Izbral je to, kar na tem svetu velja za šibko, da bi osramotil to, kar je močno.+ 28 Izbral je to, kar na tem svetu velja za ničvredno in je prezirano, to, kar velja za nepomembno, da bi uničil to, kar velja za pomembno.+ 29 Vse to je naredil zato, da se pred njim ne bi hvalil noben človek. 30 Omogočil vam je, da ste postali učenci Kristusa Jezusa, ki nam je odkril Božjo modrost. Po Jezusu pa smo lahko tudi pravični+ in posvečeni+ ter osvobojeni z odkupnino.+ 31 Tako se lahko uresniči to, kar piše v Svetih spisih: »Kdor se hvali, naj se hvali z Jehovom*.«+

2 Ko sem torej prišel k vam, bratje, da bi vam oznanil Božjo sveto skrivnost,+ nisem hotel uporabljati besed, s katerimi bi na vas naredil vtis,+ niti nisem hotel kazati svoje modrosti. 2 Ko sem bil med vami, sem se namreč odločil, da vam bom govoril samo o Jezusu Kristusu in o tem, da je bil pribit na kol.+ 3 K vam sem prišel šibek in prestrašen in ves sem trepetal. 4 Ko sem govoril in oznanjal, nisem uporabljal prepričevalnih in učenih* besed, ampak je bila iz mojih besed vidna moč Božjega duha,+ 5 da vaša vera ne bi temeljila na človeški modrosti, ampak na Božji moči.

6 O modrosti govorimo med tistimi, ki so zreli,+ toda ne o modrosti te stvarnosti* niti o modrosti vladarjev te stvarnosti, ki jih kmalu ne bo več.+ 7 Govorimo o Božji modrosti, ki se kaže v sveti skrivnosti.+ Bog se je že vnaprej, že pred davnimi časi,* namenil, da bo ravnal v skladu s skrito modrostjo, in sicer zato, da bi bili mi oslavljeni. 8 Te modrosti ni spoznal niti eden od vladarjev te stvarnosti*,+ ker če bi jo spoznali, ne bi veličastnega Gospoda pribili na kol. 9 Tako je, kot piše v Svetih spisih: »Česar oko še ni videlo in uho še ni slišalo in kar še nikomur ni prišlo na misel, to je Bog pripravil tem, ki ga ljubijo.«+ 10 Nam pa je Bog to razodel+ po svojem duhu,+ saj duh vse razodeva, tudi globino Božje modrosti*.+

11 Kdo namreč ve, kaj drug človek misli? To ve samo njegov duh*. Tako tudi Božjih misli ne pozna nihče, samo Božji duh. 12 Mi pa nismo prejeli duha sveta, ampak duha, ki je od Boga.+ Tako lahko razumemo to, kar nam je Bog prijazno dal. 13 Pa ne samo to. O tem tudi govorimo, vendar ne z besedami, ki jih uči človeška modrost,+ ampak z besedami, ki jih uči duh,+ tako da duhovne reči pojasnjujemo z duhovnimi besedami.

14 Telesni človek tega, kar je od Božjega duha, ne sprejema, saj je to zanj neumnost. Tega tudi ne more razumeti, ker je to treba presojati duhovno. 15 Duhovni človek pa zna presojati vse,+ toda njega ne more presojati noben telesni človek. 16 V Svetih spisih namreč piše: »Kdo lahko ugotovi, kako razmišlja Jehova*, da bi ga lahko poučil?«+ Mi pa razmišljamo tako kot Kristus.+

3 Tako vam, bratje, nisem mogel govoriti kot duhovnim ljudem,+ ampak kot telesnim ljudem, kot takim, ki so kot kristjani še dojenčki.+ 2 Hranil sem vas z mlekom, ne pa s trdo hrano, ker še niste bili dovolj močni, da jo jeste. Pravzaprav še zdaj niste,+ 3 saj ste še vedno telesni ljudje.+ Ali niste telesni in ali ne ravnate po človeško, če so med vami še vedno ljubosumnost in spori?+ 4 Ali niste taki kot vsi drugi ljudje, če eden govori »Jaz sem Pavlov«, drugi pa »Jaz sem Apólov«?+

5 Kdo je Apólo? In kdo je Pavel? Samo služabnika+ sta, ki sta vam pomagala, da ste si pridobili vero, in opravljata delo, ki nam ga je dal Gospod. 6 Jaz sem posadil,+ Apólo je zalil,+ Bog pa je dal, da je raslo. 7 Tako ni pomemben ne tisti, ki sadi, ne tisti, ki zaliva, ampak Bog, ki daje, da raste.+ 8 Tisti, ki sadi, in tisti, ki zaliva, pa imata enak cilj*, vendar bo vsak dobil svojo nagrado skladno s svojim prizadevanjem.+ 9 Smo namreč Božji sodelavci. Vi ste Božje polje, ki se obdeluje, Božja zgradba.+

10 Bog mi je izkazal nezasluženo dobroto, zato sem kot spreten* gradbeni delovodja položil temelj,+ toda nanj gradi nekdo drug. Vsak pa naj pazi, kako nanj gradi. 11 Nihče namreč ne more položiti drugega temelja, ki bi nadomestil že položenega, in sicer Jezusa Kristusa.+ 12 Nekdo na tem temelju gradi z zlatom, srebrom ali dragimi kamni, nekdo drug pa z lesom, senom ali slamo. 13 Toda na dan preizkušnje se bo z ognjem+ pokazalo, kakšno je delo vsakega. Ogenj bo pokazal, kako kvalitetno je vsak gradil. 14 Tisti, ki mu bo delo, ki ga je zgradil na temelju, ostalo, bo nagrajen, 15 tisti, ki mu bo delo zgorelo, pa bo utrpel izgubo. Sam bo sicer rešen, vendar bo tako, kot da bi šel skozi ogenj.

16 Ali ne veste, da ste Božji tempelj+ in da Božji duh prebiva v vas?+ 17 Če kdo Božji tempelj uniči, bo Bog uničil njega. Božji tempelj je namreč svet in ta tempelj ste vi.+

18 Naj se nihče ne vara: če kdo med vami misli, da je v tej stvarnosti* moder, naj postane neumen, da bi postal zares moder. 19 Modrost tega sveta je namreč v Božjih očeh neumnost, saj v Svetih spisih piše: »On povzroča, da se modri ujamejo v lastno past.«+ 20 Piše tudi: »Jehova* ve, da je razglabljanje modrih prazno.«+ 21 Zato naj se nihče ne hvali z ljudmi. Vse namreč pripada vam: 22 bodisi Pavel, Apólo, Kefa*,+ svet, življenje, smrt, sedanje reči ali prihodnje reči. Vse to pripada vam, 23 vi pa pripadate Kristusu+ in Kristus Bogu.

4 Na nas naj gledajo kot na Kristusove služabnike in kot na oskrbnike, ki so jim bile zaupane Božje svete skrivnosti.+ 2 Od oskrbnikov pa se zahteva, da se izkažejo zveste. 3 Meni je prav malo mar, ali me kdo sodi, pa naj ste to vi ali kako človeško sodišče. Pravzaprav niti jaz samega sebe ne sodim. 4 Kolikor namreč vem, si nimam kaj očitati, vendar to še ne dokazuje, da sem pravičen. Jehova* je tisti, ki me sodi.+ 5 Zato ničesar ne sodite+ prej, preden je čas za to, ampak raje počakajte, dokler ne pride Gospod. On bo privedel na svetlo to, kar je skrito v temi, in razodel, kaj imajo ljudje v srcu. In takrat bo od Boga vsak dobil hvalo, ki si jo zasluži.+

6 Bratje, sebe in Apóla+ sem dal za primer, da vam pokažem, o čem govorim. To sem naredil v vaše dobro, da bi se naučili pravila: »Ne pojdite dlje od tega, kar piše v Svetih spisih.« Tako se ne boste prevzeli+ in imeli enega za boljšega od drugega. 7 Kaj te namreč dela boljšega od drugih? Kaj pa imaš, česar nisi dobil?+ Če pa si to dobil, zakaj se potem s tem hvališ, kakor da nisi dobil?

8 Ali že imate vse, kar si želite? Ali ste že obogateli? Ali ste brez nas zakraljevali?+ Res si želim, da bi zakraljevali, saj bi potem tudi mi kraljevali+ skupaj z vami. 9 Zdi se mi namreč, da je Bog nas, apostole, zadnje postavil na prizorišče kot obsojence na smrt,+ ker smo postali gledališka predstava ljudem na zemlji+ in angelom*. 10 Nas imajo za neumne+ zaradi Kristusa, vi pa nase gledate kot na preudarne, ker ste njegovi učenci. Mi smo šibki, vi pa ste močni. Vas ljudje spoštujejo, na nas pa gledajo zviška. 11 Vse do zdaj stradamo,+ smo žejni,+ premalo oblečeni*, nas pretepajo,*+ smo brez doma 12 in trdo delamo s svojimi rokami.+ Kadar nas žalijo, odgovarjamo prijazno,+ kadar nas preganjajo, to potrpežljivo prenašamo,+ 13 kadar nas obrekujejo, odgovarjamo blago.+ Vse do zdaj svet na nas gleda kot na smeti*, kot na izmečke družbe.

14 Tega vam ne pišem, da bi vas spravljal v sramoto, ampak da bi vas opomnil kot svoje ljubljene otroke. 15 Tudi če imate deset tisoč učiteljev*, ki vas učijo, kako biti Kristusov učenec, nimate veliko očetov. Toda jaz sem postal vaš oče, ker sem vam prinesel dobro novico o Kristusu Jezusu.+ 16 Zato vas rotim: posnemajte me!+ 17 Prav zato vam pošiljam Timoteja, ki je moj ljubljeni otrok in zvesto služi Gospodu. On vas bo spomnil na moj način dela, ki se ga držim kot služabnik Kristusa Jezusa,+ na to, kar tudi sam učim v vsaki občini.

18 Nekateri so prevzetni in govorijo, da me sploh ne bo k vam. 19 Toda jaz bom v kratkem prišel k vam, če bo Jehovova* volja. Takrat me ne bo zanimalo, kaj govorijo prevzetni, ampak se bom želel prepričati, ali jih vodi Božja moč ali ne. 20 Božje kraljestvo se namreč ne kaže v besedah, ampak v Božji moči. 21 Kaj vam je ljubše – to, da pridem k vam s palico,+ ali to, da pridem z ljubeznijo in blagostjo?

5 Slišal sem, da je med vami spolna nemorala*,+ in to takšna nemorala, kakršne ni niti med drugimi narodi*. Slišal sem namreč, da nekdo živi z* ženo svojega očeta.+ 2 In namesto da bi žalovali+ in moškega, ki tako živi, odstranili iz svoje sredine,+ ste na to še ponosni! 3 Čeprav sem telesno odsoten, sem v duhu navzoč in sem, kakor da bi bil med vami, že sodil moškemu, ki tako živi. 4 Ko se boste zbrali v imenu našega Gospoda Jezusa, se spomnite, da sem tudi jaz z močjo našega Gospoda Jezusa v duhu z vami, 5 in takšnega človeka izročite Satanu.+ Tako boste odstranili grešni vpliv*, da bo med Gospodovim dnevom duh občine obvarovan.+

6 Ni prav, da se hvalite. Ali ne veste, da že malo kvasa povzroči vzhajanje* vsega testa?+ 7 Odstranite stari kvas, da boste novo testo, saj med vami ne bi smelo biti nič kvasa. Kristus, naše pashalno* jagnje,+ je namreč že bil žrtvovan.+ 8 Zato praznika*+ ne praznujmo niti s starim kvasom niti s kvasom hudobnosti in grešnosti, ampak z nekvašenim kruhom iskrenosti in resnice.

9 V svojem pismu sem vam naročil, da se ne družite več s tistimi, ki se vdajajo spolni nemorali*, 10 vendar nisem imel v mislih tega, da se morate povsem ločiti od ljudi tega sveta,+ ki se vdajajo spolni nemorali* ali pa so pohlepneži, izsiljevalci in malikovalci, saj bi sicer morali oditi s sveta.+ 11 Zdaj pa vam pišem, da se nehajte družiti+ z vsakim, ki se imenuje brat, pa se vdaja* spolni nemorali*, je pohlepnež,+ malikovalec, tak, ki žali druge,* pijanec+ ali izsiljevalec.+ S takim niti ne jejte. 12 Kaj imam namreč jaz s tistimi, ki so zunaj,* da bi jih sodil? Ali ni tako, da vi sodite tiste, ki so znotraj, 13 Bog pa sodi tiste, ki so zunaj?+ »Odstranite grešnika* iz svoje sredine!«+

6 Kako si drzne kdo od vas, ki je v sporu z drugim,+ oditi na sodišče pred nepravične ljudi namesto pred svete? 2 Ali ne veste, da bodo sveti sodili svet?+ Če boste torej vi sodili svet, ali niste potem sposobni reševati tudi nepomembnih sporov? 3 Ali ne veste, da bomo sodili angele?+ Zakaj potem ne bi tudi zadev tega življenja? 4 Če morate torej reševati zadeve tega življenja,+ zakaj potem za sodnike izbirate tiste, na katere se v občini gleda z neodobravanjem? 5 To govorim zato, da bi vas bilo sram. Ali med vami ni niti enega modrega moža, ki bi bil sposoben razsoditi med svojimi brati? 6 Namesto tega se brat toži z bratom na sodišču, tako da njun spor rešujejo neverniki!

7 To, da se med seboj tožite, je pravzaprav za vas že poraz. Zakaj rajši ne pustite, da se vam dela krivica?+ Zakaj rajši ne pustite, da se vas goljufa? 8 Namesto tega vi delate krivico in goljufate, in to svoje brate!

9 Ali ne veste, da nepravični ljudje ne bodo podedovali Božjega kraljestva?+ Ne dajte se zavesti! Ne taki, ki se vdajajo spolni nemorali*,+ ne malikovalci,+ ne prešuštniki,+ ne moški, ki imajo homoseksualne spolne odnose,*+ 10 ne tatovi, ne pohlepneži,+ ne pijanci,+ ne taki, ki žalijo druge,* ne izsiljevalci ne bodo podedovali Božjega kraljestva.+ 11 In taki ste nekateri bili. Toda Bog vas je umil,+ posvetil+ in razglasil za pravične+ v imenu Gospoda Jezusa Kristusa in s svojim duhom.

12 Vse mi je dovoljeno, toda ni vse koristno.+ Vse mi je dovoljeno, toda ničemur se ne bom pustil obvladati. 13 Hrana je za želodec in želodec je za hrano, toda Bog bo obojemu naredil konec.+ Telo ni za spolno nemoralo*, ampak za Gospoda,+ Gospod pa je za telo. 14 Bog pa je s svojo močjo+ Gospoda obudil od mrtvih+ in obudil bo tudi nas.+

15 Ali ne veste, da so vaša telesa deli Kristusovega telesa?+ Ali naj torej dele Kristusovega telesa vzamem stran in naredim, da postanejo deli prostitutkinega telesa? Nikakor ne! 16 Ali ne veste, da tisti, ki se združi s prostitutko, z njo postane eno*? Bog namreč pravi: »Ta dva bosta eno.«+ 17 Ta, ki je združen z Gospodom, pa je z njim eno v duhu.+ 18 Bežite pred spolno nemoralo*!+ Vsak drug greh, ki ga človek morda zagreši, ne vpliva neposredno na njegovo telo, toda kdor se vdaja spolni nemorali, greši proti lastnemu telesu.+ 19 Ali ne veste, da je telo, ki ga vi sestavljate, tempelj+ svetega duha, ki je v vas in ki ga imate od Boga?+ Poleg tega vi ne pripadate sebi,+ 20 ker ste bili kupljeni po visoki ceni.+ Zato s svojim telesom* slavite Boga.+

7 Glede tistega, o čemer ste mi pisali, naj povem, da je za moškega boljše, da se ženske ne dotika*. 2 Vendar ker je spolna nemorala* tako razširjena, naj ima vsak moški svojo ženo+ in vsaka ženska svojega moža.+ 3 Mož naj izpolnjuje dolžnost*, ki jo ima do svoje žene. Prav tako naj tudi žena izpolnjuje dolžnost, ki jo ima do svojega moža.+ 4 Žena nima oblasti nad svojim telesom, ampak njen mož; enako tudi mož nima oblasti nad svojim telesom, ampak njegova žena. 5 Ne odtegujta se drug drugemu, razen če sta se dogovorila, da bosta to storila za nekaj časa, zato da bi se lahko posvetila molitvi. Nato pa spet bodita skupaj, da vaju Satan ne bi zapeljal v skušnjavo, ker se ne bi mogla obvladati. 6 Vzemite torej to* kot dovoljenje, ne kot zapoved. 7 Toda želim si, da bi bili vsi, kakor sem jaz. Vendar ima vsak svoj dar+ od Boga, eden takega, drugi drugačnega.

8 Neporočenim in vdovam pravim, da je boljše, da ostanejo sami, kakor sem jaz.+ 9 Toda če se ne morejo obvladovati, naj se poročijo. Boljše je namreč, da se poročijo, kakor pa da gorijo od strasti.+

10 Poročenim dajem navodila, ki ne prihajajo od mene, ampak od Gospoda: Žena naj ne zapusti svojega moža.+ 11 Če pa bi ga že zapustila, naj ostane neporočena ali pa naj se pobota s svojim možem. Tudi mož naj ne zapusti svoje žene.+

12 Drugim pa pravim jaz, ne Gospod:+ Če ima kateri brat neverno ženo in se ta strinja, da bo ostala z njim, naj je ne zapusti. 13 In če ima žena nevernega moža in se ta strinja, da bo ostal z njo, naj ga ne zapusti. 14 Neverni mož je namreč posvečen zaradi svoje žene in neverna žena je posvečena zaradi vernega moža, sicer bi bili vaši otroci nečisti v Božjih očeh, zdaj pa so sveti. 15 Če pa se neverni odloči oditi, naj odide. V takšnem primeru verni zakonec* ni dolžan ostati z nevernim zakoncem. Bog vas je poklical, da živite v miru.+ 16 Kako namreč veš, žena, da ne boš rešila svojega moža?+ Ali kako veš, mož, da ne boš rešil svoje žene?

17 Sicer pa naj vsak ostane tak, kakor mu je določil Jehova*, tak, kakršen je bil,* ko ga je Bog poklical.+ To odredbo dajem vsem občinam. 18 Ali je bil kdo, ko je bil poklican, že obrezan?+ Naj tak tudi ostane. Ali je bil kdo, ko je bil poklican, neobrezan? Naj se ne obreže.+ 19 Ni pomembno, ali je človek obrezan ali ne,+ pomembno je le, da ravna po Božjih zapovedih.+ 20 Naj vsak ostane tak, kakršen je bil, ko je bil poklican.+ 21 Ali si bil suženj, ko si bil poklican? Naj te to ne skrbi.+ Toda če lahko postaneš svoboden, izkoristi to priložnost. 22 Vsak Gospodov učenec, ki je bil suženj, ko je bil poklican, je namreč zdaj osvobojen in pripada Gospodu.+ Podobno je tudi vsak, ki je bil svoboden, ko je bil poklican, zdaj Kristusov suženj. 23 Kupljeni ste bili po visoki ceni.+ Ne bodite več sužnji ljudem. 24 Bratje, naj vsak ostane pred Bogom tak, kakršen je bil, ko je bil poklican.

25 Glede neporočenih* pa nimam nobene zapovedi od Gospoda, ampak govorim to, kar menim sam.+ In ker mi je Gospod izkazal usmiljenje, lahko zaupate temu, kar govorim. 26 Menim torej, da je glede na trenutne težavne razmere najboljše, da človek ostane tak, kakršen je. 27 Če imaš ženo, ne išči načina, kako bi jo zapustil.+ Če pa nimaš žene, je ne išči. 28 Vendar če bi se kljub temu odločil, da se boš poročil, ne bi grešil. In tudi če se poroči kdo, ki še ni bil poročen,* ne greši. Vendar bodo takšni, ki se poročijo, doživljali nove težave*. Toda jaz vam hočem s tem prizanesti.

29 Bratje, povem pa vam tudi to: ostalo je le še malo časa.+ Od zdaj naprej naj bodo tisti, ki imajo ženo, kakor da je ne bi imeli; 30 tisti, ki jokajo, naj bodo kakor tisti, ki ne jokajo; tisti, ki se veselijo, naj bodo kakor tisti, ki se ne veselijo; tisti, ki kupujejo stvari, naj bodo kakor tisti, ki teh stvari nimajo v lasti; 31 in tisti, ki uporabljajo to, kar ponuja ta svet, naj bodo kakor tisti, ki tega ne uporabljajo povsem. Scena tega sveta se namreč spreminja. 32 Res, želim si, da ne bi bili zaskrbljeni. Neporočen moški skrbi za Gospodove zadeve, da bi ugajal Gospodu. 33 Poročen moški pa skrbi za zadeve sveta,+ da bi ugajal ženi, 34 in je razdeljen. Prav tako neporočena ženska – pa tudi devica – skrbi za Gospodove zadeve,+ da bi bila njeno telo in um* sveta. Poročena ženska pa skrbi za zadeve tega sveta, da bi ugajala možu. 35 To govorim v vaše dobro. Ne govorim zato, da bi vas omejeval*, ampak da bi vas navedel na to, da bi delali, kar se spodobi, in na to, da bi iz vsega srca stalno in nemoteno služili Gospodu.

36 Če pa kdo meni, da ne more obvladovati svojega spolnega poželenja* in da je zanj boljše, da se poroči, zlasti če je že prešel cvet mladosti, naj naredi to, kar hoče. Tak ne greši. Naj se poroči.+ 37 Če pa je kdo trden v svojem srcu in ne čuti te potrebe, ampak se ima v oblasti in se je v svojem srcu odločil, da bo ostal neporočen*, je to dobro.+ 38 Torej ta, ki se odloči za poroko,* sprejme dobro odločitev, toda ta, ki se odloči, da se ne bo poročil, sprejme še boljšo.+

39 Žena je dolžna ostati s svojim možem, vse dokler je živ.+ Če pa ji mož umre*, je prosta, da se poroči, s komer hoče, samo da je Gospodov sledilec*.+ 40 Toda po mojem mnenju bo srečnejša, če ostane neporočena. Vsekakor menim, da imam tudi jaz Božjega duha.

8 Glede hrane, darovane malikom,+ imamo seveda vsi nekaj znanja.+ Vendar znanje napihuje, ljubezen pa človeka krepi.+ 2 Če kdo misli, da o nečem nekaj ve, v resnici o tem še ne ve vsega, kar bi moral vedeti. 3 Če pa kdo ljubi Boga, njega Bog pozna.

4 Zdaj pa še nekaj o uživanju hrane, darovane malikom: Vemo, da malik v resnici ni nič+ in da je Bog samo eden.+ 5 Obstaja sicer veliko tako imenovanih bogov, bodisi v nebesih bodisi na zemlji+ (in ljudje pravijo, da je mnogo »bogov« in mnogo »gospodov«), 6 ampak za nas je v resnici en Bog,+ Oče,+ ki je vse ustvaril in za katerega živimo.+ Je tudi en Gospod, Jezus Kristus, po katerem vse obstaja+ in po katerem živimo.

7 Vendar vsega tega ne vedo vsi.+ Nekateri, ki so prej častili malike, mislijo, da z uživanjem hrane, žrtvovane malikom, te malike častijo.+ In zaradi tega jih njihova vest, ker je preobčutljiva*, muči*.+ 8 Toda hrana nas ne bo zbližala z Bogom.+ Če ne jemo, ne bomo zato nič na slabšem, in če jemo, ne bomo zato nič na boljšem.+ 9 Pazite pa, da vaša pravica odločanja ne bo kako v spotiko tistim, ki imajo preobčutljivo* vest.+ 10 Če bi namreč kdo, ki ima preobčutljivo* vest, videl tebe, ki imaš o vsem tem znanje, da ješ v mališkem templju, ali ga to ne bi toliko opogumilo, da bi jedel hrano, darovano malikom, in s tem ravnal proti svoji vesti? 11 Tako bi zaradi tvojega znanja oslabela vera človeka, ki ima preobčutljivo* vest, vera tvojega brata, za katerega je umrl Kristus.+ 12 Kadar tako grešite proti svojim bratom in s tem ranite njihovo preobčutljivo* vest,+ grešite proti Kristusu. 13 Če torej mojemu bratu zaradi tega, kar jem, oslabi vera,* ne bom nikoli več jedel mesa, da mojemu bratu zaradi tega ne bi oslabela vera.+

9 Ali nisem svoboden? Ali nisem apostol? Ali nisem videl našega Gospoda Jezusa?+ Ali niste vi rezultat dela, ki sem ga opravil v službi za Gospoda? 2 Če že nisem apostol drugim, sem prav gotovo vam! Vi ste namreč pečat, ki potrjuje, da sem Gospodov apostol.

3 Tem, ki me obtožujejo, pa naj v svoj zagovor povem tole: 4 Ali nimamo pravice, da jemo in pijemo? 5 Ali nimamo pravice, da se poročimo s sovernico+ in jo jemljemo s seboj na pot, tako kot to počnejo drugi apostoli pa tudi Gospodovi bratje+ in Kefa*?+ 6 Ali samo midva z Bárnabom+ nimava pravice pustiti posvetnega dela? 7 Kateri vojak je že kdaj služil na lastne stroške? Kdo zasadi vinograd, pa ne jé njegovega sadu?+ Ali kdo pase čredo, pa ne uživa čredinega mleka?

8 Ali je vse to, kar govorim, človeško gledišče? Ali ne govori o tem tudi Zakonik*? 9 V Mojzesovem Zakoniku* namreč piše: »Pri mlatenju* žita biku ne zavezuj gobca.«+ Ali je Bog ta zakon dal samo zaradi bikov? 10 Ali pa je bilo to v resnici napisano zaradi nas? To je bilo prav zares napisano zaradi nas, saj morata tisti, ki orje, in tisti, ki mlati*, to delati v upanju, da bosta dobila svoj delež od pridelka.

11 Če smo med vami posejali duhovne stvari, ali bi bilo potem kaj narobe, če bi od vas poželi materialne stvari za svoje potrebe?+ 12 Če imajo drugi pravico do vaše podpore, ali je nimamo mi še toliko bolj? Vendar mi te pravice nismo izkoristili,+ ampak smo pripravljeni prenašati vse, samo da ne bi ovirali širjenja dobre novice o Kristusu.+ 13 Ali ne veste, da moški, ki opravljajo dolžnosti v templju, dobijo hrano od templja in da tisti, ki stalno služijo pri oltarju, dobijo del žrtve z oltarja?+ 14 Podobno je Gospod zapovedal, da naj tisti, ki oznanjajo dobro novico, živijo od dobre novice.+

15 Kljub temu nisem izkoristil nobene od teh pravic.+ Niti nisem tega napisal zato, da bi vas navedel, da to naredite zame. Raje bi umrl kot pa naredil kaj takega! Nikomur ne bom dovolil, da mi vzame razlog, ki ga imam za hvaljenje!+ 16 Če pa oznanjam dobro novico, nimam razloga, da bi se hvalil, saj je to moja dolžnost. Res, gorje meni, če dobre novice ne bi oznanjal!+ 17 Če to delam prostovoljno, sem nagrajen; pa tudi če tega ne želim delati, moram to vseeno delati, ker mi je bila zaupana odgovornost, da to opravim.+ 18 Kaj je potem moja nagrada? To, da lahko dobro novico razglašam brezplačno. Tako mi ni treba prositi za stvari, za katere bi imel kot oznanjevalec dobre novice pravico prositi.

19 Čeprav sem svoboden, sem prostovoljno postal suženj vsem, da bi pridobil kar največ ljudi. 20 Judom sem postal kakor Jud, da bi pridobil Jude.+ Tistim, ki so pod Zakonikom*, sem postal, kakor bi bil pod Zakonikom – čeprav sam nisem pod Zakonikom – da bi pridobil tiste, ki so pod Zakonikom.+ 21 Tistim, ki so brez Zakonika*, sem postal, kakor bi bil brez Zakonika – čeprav nisem brez Božjega zakonika, saj se podrejam Kristusovemu zakoniku+ – da bi pridobil tiste, ki so brez Zakonika. 22 Šibkim sem postal šibek, da bi pridobil šibke.+ Vsakršnim ljudem sem postal vse in sem naredil vse, kar je mogoče, da bi jih vsaj nekaj rešil. 23 Vse to pa delam zaradi dobre novice, da bi jo oznanjal drugim.+

24 Ali ne veste, da na tekmi tečejo vsi tekači, toda samo eden dobi nagrado? Tecite tako, da jo boste dosegli.+ 25 Vsak, ki sodeluje na tekmovanju,* se v vsem obvladuje. Oni seveda zato, da bi dobili venec, ki lahko propade,+ mi pa takšnega, ki ne more propasti.+ 26 Zato jaz ne tečem brezciljno,+ tudi udarcev ne usmerjam tako, kot da bi mahal po zraku, 27 ampak svoje telo tepem*+ in ga usužnjujem, da si ne bi jaz, ki drugim oznanjujem, sam nakopal Božjega neodobravanja*.

10 Bratje, hočem, da veste, da so bili vsi naši predniki pod oblakom+ in da so šli skozi morje;+ 2 da so bili, ko jih je Mojzes vodil, vsi krščeni z oblakom in morjem; 3 da so vsi jedli isto duhovno hrano;+ 4 in da so vsi pili isto duhovno pijačo.+ Pili so iz duhovne skale, ki jih je spremljala, in ta skala je predstavljala* Kristusa.+ 5 Kljub temu Bog z večino od njih ni bil zadovoljen. To se vidi iz tega, da so pomrli v pustinji.+

6 Ti dogodki so svarilni zgledi za nas, da si ne bi želeli delati tega, kar je slabo, kakor so to želeli delati oni.+ 7 Niti ne postanite malikovalci, kakor so to postali nekateri od njih. V Svetih spisih namreč o njih piše: »Sedli so, da bi jedli in pili, nato pa so vstali in se zabavali.«+ 8 Prav tako ne zagrešimo spolne nemorale*, kakor so to storili nekateri od njih, zaradi česar jih je v enem dnevu umrlo 23.000.+ 9 Niti ne preizkušajmo Jehova*,+ kakor so ga preizkušali nekateri od njih, zaradi česar so jih pomorile kače.+ 10 Niti ne godrnjajte, kakor so godrnjali+ nekateri od njih, zaradi česar jih je pomoril pokončevalec.+ 11 Ti dogodki so svarilni zgledi. Napisani so bili za nas,+ ki živimo v času konca te stvarnosti.

12 Kdor torej misli, da stoji, naj pazi, da ne pade.+ 13 Do zdaj vas ni doletela še nobena preizkušnja*, ki ne bi bila običajna za ljudi.+ Ker pa je Bog zvest, ne bo dovolil, da bi bili preizkušeni bolj, kot lahko prenesete,+ ampak bo poskrbel tudi za izhod iz preizkušnje, tako da jo boste lahko zdržali.+

14 Zato, moji dragi prijatelji, bežite od malikovanja.+ 15 Govorim vam kakor preudarnim ljudem. Sami presodite, ali govorim resnico ali ne. 16 Ali takrat, ko pijemo kelih zahvaljevanja, za katerega se zahvaljujemo v molitvi,* nimamo deleža pri Kristusovi krvi?+ Ali takrat, ko jemo kruh, ki ga lomimo, nimamo deleža pri Kristusovem telesu?+ 17 Ker je kruh eden, smo mi, čeprav nas je mnogo, eno telo,+ ker vsi jemo ta isti kruh.

18 Poglejte Izraelce*: ali tisti, ki jedo žrtve, ne sodelujejo tudi pri čaščenju Boga pri oltarju?+ 19 Kaj torej želim reči? Da je meso, žrtvovano maliku, kaj več kot samo meso? Ali pa da je malik kaj več kot samo malik? 20 Ne. Hočem reči, da drugi narodi to, kar žrtvujejo, žrtvujejo demonom, ne Bogu.+ Jaz pa nočem, da bi vi imeli kaj skupnega z demoni.+ 21 Ne morete piti iz Jehovovega* keliha in iz keliha demonov, ne morete jesti pri »Jehovovi* mizi«+ in pri mizi demonov. 22 Ali hočemo »v Jehovu* vzbujati ljubosumnost«?+ Ali mislite, da smo močnejši od njega?

23 Vse je dovoljeno, toda ni vse koristno. Vse je dovoljeno, toda ni vse spodbudno.+ 24 Naj si nihče ne prizadeva za svojo korist, ampak za korist drugih.+

25 Vse, kar prodajajo na mesni tržnici, jejte. Ni treba, da kar koli sprašujete, da bi pomirili svojo vest, 26 saj »je zemlja in vse, kar je na njej, Jehovovo*«.+ 27 Če vas kdo od nevernikov povabi na kak obrok in vi želite sprejeti povabilo, jejte vse, kar vam ponudi. Ni treba, da kar koli sprašujete, da bi pomirili svojo vest. 28 Če pa bi vam kdo rekel »To meso je bilo žrtvovano malikom«, ga ne jejte, in to zaradi tistega, ki vam je to povedal, in zaradi vesti.+ 29 Z vestjo pa ne mislim vaše vesti, ampak vest drugega. Res je, da se lahko sam odločim, kaj bom naredil, toda tega nočem narediti, da me ne bi obsojala vest drugega.+ 30 Pa tudi če bi jedel in se ob tem Bogu še zahvaljeval,+ ali bi bilo prav, da bi to delal, če bi s tem druge navajal, da me kritizirajo?

31 Če torej jeste, pijete ali delate kar koli drugega, vse delajte Bogu v slavo.+ 32 Pazite, da ne boste v spotiko niti Judom, niti Grkom, niti Božji občini.+ 33 Tudi jaz skušam vsem ljudem v vsem ugajati. Ne prizadevam si namreč za lastno korist,+ ampak za korist mnogih, da bi se lahko rešili.+

11 Posnemajte me, tako kot tudi jaz posnemam Kristusa.+

2 Želim vas pohvaliti, ker v vsem mislite name in delate vse, o čemer sem vas poučil. 3 Rad bi pa, da veste, da je vsakemu moškemu glava Kristus,+ ženski je glava moški+ in Kristusu je glava Bog.+ 4 Vsak moški, ki moli ali prerokuje s pokrito glavo, sramoti svojo glavo*, 5 vsaka ženska, ki moli ali prerokuje+ z nepokrito glavo, pa sramoti svojo glavo*, saj je to enako, kot če bi imela glavo obrito*. 6 Če si namreč ženska ne pokrije glave, naj se ostriže. Toda ker je za žensko sramotno, da je ostrižena ali obrita, naj si pokriva glavo.

7 Moški si ne bi smel pokrivati glave, ker je Božja podoba+ in prinaša slavo Bogu, ženska pa prinaša slavo moškemu. 8 Ne izvira namreč moški iz ženske, ampak ženska iz moškega.+ 9 Poleg tega ni bil moški ustvarjen zaradi ženske, ampak ženska zaradi moškega.+ 10 Zaradi tega, pa tudi zaradi angelov,+ naj bi ženska na svoji glavi imela znamenje podrejenosti.

11 Sicer pa med Gospodovimi učenci ženska ne more obstajati brez moškega in moški ne more obstajati brez ženske. 12 Enako kot je bila ženska ustvarjena iz moškega,+ tako je tudi moški rojen iz ženske; vse pa je ustvaril Bog.+ 13 Sami presodite: Ali se za žensko spodobi, da moli k Bogu z nepokrito glavo? 14 Ali vas ne uči že sama narava, da so dolgi lasje moškemu v sramoto, 15 ženski pa v čast? Ženski so bili namreč lasje dani za pokrivalo. 16 Toda če se kdo hoče glede tega prerekati in zagovarja kak drug običaj, mu povejte, da mi drugega običaja nimamo in prav tako ga nimajo Božje občine.

17 Ob tem, ko vam to naročam, pa vas ne morem pohvaliti, ker vam vaši shodi bolj škodijo kot koristijo. 18 Predvsem slišim, da so med vami nesoglasja, ko se kot občina zberete, in deloma to tudi verjamem. 19 Med vami se bodo namreč gotovo pojavile ločine,+ da bi se jasno pokazalo, koga od vas Bog odobrava.

20 Ko se zberete, da bi jedli Gospodovo večerjo,+ tega ne delate, kot se spodobi. 21 Ko naj bi jo namreč začeli jesti, nekateri od vas prej pojedo svojo večerjo. Tako je eden lačen, drugi pa pijan. 22 Ali ne morete jesti in piti doma? Ali pa hočete zaničevati Božjo občino in poniževati tiste, ki nimajo ničesar? Kaj naj vam rečem? Naj vas pohvalim? Glede tega vas ne morem pohvaliti.

23 To, kar me je učil Gospod, zdaj jaz učim vas, namreč da je Gospod Jezus tisto noč,+ v kateri je bil izdan, vzel kruh, 24 se zahvalil Bogu, ga razlomil in rekel: »Ta kruh predstavlja* moje telo,+ ki je za vas. To delajte meni v spomin.«+ 25 Podobno je po večerji naredil s kelihom+ in rekel: »Ta kelih predstavlja novo zavezo,+ ki bo postala pravnomočna na temelju moje krvi.+ Kadar koli pijete iz njega, delajte to meni v spomin.«+ 26 Kadar koli namreč jeste ta kruh in pijete iz tega keliha, oznanjate Gospodovo smrt, dokler Gospod ne pride.

27 Kdor koli torej jé ta kruh ali pije iz tega Gospodovega keliha, vendar do tega ni upravičen, greši proti Gospodovemu telesu in krvi. 28 Naj se človek najprej sam preišče,+ da bi videl, ali lahko jé kruh in pije iz keliha, in naj šele potem jé in pije. 29 Kdor namreč jé in pije, pa ne sprevidi, kaj predstavlja telo, si s tem nakoplje obsodbo. 30 Zato ste mnogi od vas šibki in bolni in kar nekaj jih je že umrlo*.+ 31 Toda če bi se preiskali, da bi ugotovili, kaj smo, ne bi bili sojeni. 32 Kadar pa smo sojeni, nas Jehova* disciplinira,+ da ne bi bili s svetom vred obsojeni.+ 33 Zato, moji bratje, kadar se zberete k tej večerji, počakajte, da se zberete vsi. 34 Če je kdo lačen, naj jé doma, da si ne boste, ko se boste zbrali, nakopali obsodbe.+ Ostalo pa bom uredil, ko pridem.

12 Bratje, nočem, da bi bili glede duhovnih darov+ v nevednosti. 2 Vi veste, da ste bili, ko ste še pripadali drugim narodom*, zavedeni in ste se pustili zapeljati k čaščenju nemih malikov.+ 3 Zato bi rad, da veste, da nihče ne reče »Jezus je preklet!«, če govori po Božjem duhu. In nihče ne more reči »Jezus je Gospod!«, razen če govori po svetem duhu.+

4 Darovi so različni, toda duh, ki jih daje, je isti;+ 5 tudi v službi Bogu so različna dela,+ toda vsa so za istega Gospoda; 6 pa tudi načini, na katere sveti duh deluje v ljudeh, so različni, toda vse to delovanje v vseh ljudeh povzroča isti Bog.+ 7 Pri vsakem pa se jasno kaže delovanje duha v korist drugih.+ 8 Nekomu sveti duh omogoča, da govori modro, drugemu pa ta isti duh omogoča, da govori to, česar drugi ne morejo vedeti. 9 Spet drugemu ta isti duh daje vero,+ nekomu drugemu pa dar ozdravljanja.+ 10 Nekomu omogoča, da izvaja mogočna dela,+ nekomu drugemu pa, da prerokuje. Nekomu omogoča, da zna sprevideti, kateri navdihnjeni izrek prihaja od Boga,+ nekomu drugemu, da govori v različnih jezikih,+ in spet drugemu, da tolmači jezike.+ 11 Toda vse to delovanje povzroča en in isti duh, ki podeljuje darove vsakemu posebej, kakor hoče.

12 S Kristusom je podobno kakor s telesom: telo je eno, vendar ima mnogo delov, in vsi deli tega telesa, čeprav jih je mnogo, so eno telo.+ 13 Vsi smo bili krščeni z enim duhom, da bi sestavljali eno telo. Vsi smo prejeli tega enega duha, tako Judje kot Grki, tako sužnji kot svobodni.

14 Saj telo ni sestavljeno iz enega dela, ampak iz mnogih delov.+ 15 Če bi noga rekla »Ker nisem roka, nisem del telesa«, to še ne bi pomenilo, da zaradi tega ni del telesa. 16 In če bi uho reklo »Ker nisem oko, nisem del telesa«, to še ne bi pomenilo, da zaradi tega ni del telesa. 17 Če bi bilo vse telo oko, kje bi bil sluh? Če bi bilo vse telo uho, kje bi bil voh? 18 Toda Bog je vse telesne dele razvrstil po telesu, kakor je hotel.

19 Če bi bilo vse telo sestavljeno samo iz enega dela, ali bi bilo to sploh telo? 20 Tako pa je delov mnogo, toda telo je eno. 21 Oko ne more reči roki: »Ne potrebujem te.« Tudi glava ne more reči nogam: »Ne potrebujem vas.« 22 Nasprotno, telesni deli, ki se nam zdijo manj pomembni, so potrebni 23 in tistim delom, ki se nam zdijo manj častni, izkazujemo večjo čast.+ Tako s svojimi nespodobnimi telesnimi deli ravnamo še bolj spodobno, 24 medtem ko naši spodobni telesni deli tega ne potrebujejo. Bog je telo sestavil tako, da je dal večjo čast tistemu delu, ki je bil brez časti, 25 zato da v telesu ne bi bilo nobenega nesoglasja, ampak da bi njegovi deli enako skrbeli drug za drugega.+ 26 Če en telesni del trpi, trpijo z njim vsi drugi deli,+ in če se enemu telesnemu delu izkaže spoštovanje, se z njim veselijo vsi drugi deli.+

27 Vi sestavljate Kristusovo telo+ in vsak od vas je del tega telesa.+ 28 Bog je vsakega v občini postavil na svoje mesto: najprej apostole,+ nato preroke,+ potem učitelje,+ nato tiste, ki opravljajo mogočna dela,+ potem tiste, ki imajo dar ozdravljanja,+ tiste, ki pomagajo, tiste, ki imajo vodstvene sposobnosti,+ in tiste, ki govorijo v različnih jezikih.+ 29 Ali so vsi apostoli? Niso. Ali so vsi preroki? Niso. Ali so vsi učitelji? Niso. Ali vsi opravljajo mogočna dela? Ne. 30 Ali imajo vsi dar ozdravljanja? Nimajo. Ali vsi govorijo v drugih jezikih?+ Ne. Ali so vsi tolmači*?+ Niso. 31 Toda vneto si prizadevajte za večje darove.+ Zdaj pa vam bom pokazal še veliko boljšo pot.+

13 Če bi govoril človeške in angelske jezike, pa ne bi imel ljubezni, bi bil kot doneč gong ali hrupne činele. 2 Če bi imel dar prerokovanja in bi razumel vse svete skrivnosti ter bi vse vedel+ in če bi imel tako močno vero, da bi gore prestavljal, pa ne bi imel ljubezni, ne bi bil nič*.+ 3 Če bi dal vse svoje imetje, da bi druge nahranil,+ in če bi bil pripravljen žrtvovati svoje življenje, da bi se lahko s tem hvalil, pa ne bi imel ljubezni,+ mi ne bi čisto nič koristilo.

4 Ljubezen+ je potrpežljiva+ in prijazna.+ Ljubezen ni ljubosumna,+ se ne baha, se ne napihuje,+ 5 se ne vede nespodobno*,+ ni sebična,+ ni razdražljiva.+ Ne spominja se krivic.*+ 6 Ne veseli se nepravičnosti,+ ampak se veseli resnice. 7 Vse prenaša,+ vse veruje,+ vse upa,+ vse zdrži.+

8 Ljubezen nikoli ne zataji*. Toda dar prerokovanja bo minil, dar govorjenja v drugih jezikih* bo prenehal in spoznanje* bo izginilo. 9 Imamo namreč le delno spoznanje+ in tudi prerokujemo le deloma, 10 ko pa bo prišlo tisto, kar je popolno, bo to, kar je delno, izginilo. 11 Ko sem bil še otrok, sem govoril kakor otrok, mislil kakor otrok in razsojal kakor otrok, odkar pa sem odrasel človek, sem otroškost odpravil. 12 Sedaj namreč vidimo nejasno sliko v kovinskem ogledalu, takrat pa bomo videli jasno sliko*. Zdaj je moje spoznanje delno, takrat pa bo popolno, tako kot je popolno tudi Božje spoznanje o meni. 13 Zdaj torej ostaja to troje: vera, upanje in ljubezen. Največja od njih pa je ljubezen.+

14 Dajte vse od sebe, da bi izkazovali ljubezen drug drugemu, vendar si vneto prizadevajte tudi za to, da bi prejeli duhovne darove, še zlasti dar prerokovanja.+ 2 Kdor namreč govori v kakem drugem jeziku, ne govori ljudem, ampak Bogu, saj ga nihče ne posluša,+ čeprav po duhu govori svete skrivnosti.+ 3 Tisti, ki prerokuje, pa s tem, kar govori, ljudi krepi, spodbuja in tolaži. 4 Kdor govori v drugem jeziku, krepi sebe, kdor pa prerokuje, krepi občino. 5 Rad bi, da bi vsi vi govorili v drugih jezikih,+ toda še rajši vidim, da prerokujete.+ Če ta, ki govori v drugih jezikih, svojih besed ne tolmači*, tako da je občina okrepljena, je tisti, ki prerokuje, koristnejši od njega. 6 Bratje, kaj bi vam namreč koristilo, če bi vam prišel govorit v drugih jezikih? Če bi vam želel pomagati, bi vam moral prenesti še kakšno razodetje,+ spoznanje*, prerokbo ali pouk.

7 Enako je tudi z glasbili*, kot sta piščal in harfa. Če bi kdo igral na piščal ali harfo tako, da bi ta oddajala samo en ton, ali bi se slišala kakšna melodija? 8 Če se s trobento ne bi razločno pozvalo na boj, kdo bi se pripravil nanj? 9 Podobno je tudi, če ne govorite razumljivih besed. Kako bo kdo vedel, kaj govorite? Dejansko boste govorili v zrak. 10 Na svetu se govori veliko jezikov in vsakega je mogoče razumeti. 11 Če ne bi razumel tega, kar bi mi kdo govoril v kakem jeziku, bi bil zanj tujec in on bi bil tujec meni. 12 Tako si tudi vi, ker si tako močno želite darov duha, prizadevajte rasti v darovih, ki bodo prispevali k okrepitvi občine.+

13 Zato naj tisti, ki govori v drugem jeziku, moli, da bi lahko tolmačil*,+ kar je povedal. 14 Če namreč molim v drugem jeziku, v resnici molim zaradi daru, ki sem ga prejel po svetem duhu, zato moj um ne razume tega, kar govorim. 15 Kaj naj torej naredim? Molil bom z darom, ki sem ga dobil po svetem duhu, hkrati pa bom molil tudi s svojim umom, tako da se bo razumel pomen. Hvalnice bom pel z darom, ki sem ga dobil po svetem duhu, hkrati pa bom pel hvalnice tudi s svojim umom, tako da se bo razumel pomen. 16 Če bi namreč ti hvalil Boga z darom, ki si ga dobil po svetem duhu, kako bi potem kdo od preprostih ljudi rekel »amen« na tvojo zahvalno molitev, ko pa ne bi vedel, kaj govoriš? 17 Res je, da se ti lepo zahvaljuješ Bogu, ampak drugih to ne krepi. 18 Bogu se zahvaljujem, da govorim več jezikov kakor vi vsi. 19 Kljub temu pa bi v občini raje izrekel pet razumljivih besed*, da bi tudi druge poučil*, kakor pa deset tisoč besed v drugem jeziku.+

20 Bratje, kar se tiče sposobnosti razumevanja, ne bodite kakor otroci.+ Kar se tiče slabega, bodite kakor otroci,+ kar se tiče sposobnosti razumevanja, pa odrastite.+ 21 V Zakoniku* piše: »‚Temu ljudstvu bom govoril v jeziku tujcev in z besedami neznancev, ampak tudi takrat me ne bodo hoteli poslušati,‘ pravi Jehova*.«+ 22 Zato govorjenje v drugih jezikih ni dokaz za verujoče, ampak za neverujoče,+ medtem ko je prerokovanje za verujoče, ne za neverujoče. 23 Če bi se vsa občina zbrala na enem kraju in bi vsi govorili v drugih jezikih, pa bi vstopili preprosti ljudje ali neverujoči, ali ne bi ti rekli, da se vam je zmešalo? 24 Če pa bi vsi prerokovali in bi vstopil kdo od neverujočih ali kak preprost človek, bi nanj to, kar bi slišal, delovalo kot opomin in ga navedlo, da bi se natančno preiskal. 25 Spoznal bi, kaj je skrito v njegovem srcu, in bi padel na kolena, se priklonil do tal in počastil Boga z besedami: »Bog je zares med vami.«+

26 Kaj naj torej rečemo, bratje? Ko se zberete, eden poje psalme, drugi poučuje, spet drugi pove razodetje, ki ga je dobil, tretji govori v drugem jeziku in nekdo drug to, kar se govori, razlaga.+ Vse pa naj poteka tako, da bo okrepilo občino. 27 In če kateri govorijo v drugem jeziku, naj govorita dva ali največ trije, in to po vrsti. Nekdo pa mora potem to tolmačiti*.+ 28 Toda če ni nobenega tolmača*, naj v občini molčijo in v svojem srcu govorijo Bogu. 29 Če kateri prerokujejo,+ naj govorita dva ali trije, drugi pa naj poslušajo in razmišljajo o pomenu tega, kar je povedano. 30 Če pa kdo drug, ki tam sedi, dobi razodetje, naj ta, ki trenutno govori, umolkne. 31 Vi vsi namreč lahko prerokujete, vendar drug za drugim, da bi se vsi učili in bili spodbujeni.+ 32 In preroki naj se obvladujejo, ko od svetega duha dobijo dar prerokovanja. 33 Bog namreč ni Bog nereda, ampak miru.+

Tako kot v vseh občinah svetih 34 naj ženske na shodih* molčijo, saj jim ni dovoljeno govoriti,+ ampak naj bodo podrejene,+ tako kot piše v Zakoniku*. 35 Če pa česa ne razumejo, naj doma vprašajo svojega moža, saj ni spoštljivo, da ženska govori pred občino.

36 Ali Božja beseda izvira od vas? Ali je prišla samo do vas?

37 Če kdo misli, da je prerok ali da ima dar duha, mora priznati, da je to, kar vam pišem, Gospodova zapoved. 38 Če pa kdo to zavrača, bo tudi njega Bog zavrgel.* 39 Zato si, moji bratje, prizadevajte, da bi prerokovali,+ kljub temu pa nikomur ne prepovedujte, da bi govoril v drugih jezikih.+ 40 Toda vse naj poteka spodobno in urejeno.+

15 Spominjam vas, bratje, na dobro novico, ki sem vam jo oznanil,+ ki ste jo sprejeli in ki jo tudi trdno zastopate. 2 Če se še naprej trdno oklepate vere v dobro novico, ki sem vam jo oznanil, se s tem rešujete, če pa ne, ste zaman začeli verovati.

3 Med najpomembnejšimi rečmi, ki sem jih spoznal in sem o njih poučil tudi vas, je bilo to, da je Kristus umrl za naše grehe, kot piše v Svetih spisih,+ 4 da je bil pokopan,+ da je bil tretji dan+ obujen,+ kot piše v Svetih spisih,+ 5 in da se je prikazal Kefu*+ in nato še 12 apostolom.+ 6 Zatem se je prikazal več kot 500 bratom naenkrat,+ ki večinoma še živijo, nekateri pa so že pozaspali v smrt. 7 Potem se je prikazal Jakobu+ in nato še vsem apostolom.+ 8 Nazadnje se je kakor kakemu nedonošenčku prikazal tudi meni.+

9 Sem namreč najmanj pomemben med apostoli in sploh nisem vreden, da bi se imenoval apostol, ker sem preganjal Božjo občino.+ 10 Toda zaradi Božje nezaslužene dobrote sem to, kar sem. In Bog mi te dobrote ni izkazal zaman, saj sem se trudil bolj kot vsi drugi. Vendar tega nisem delal z lastno močjo, ampak z močjo, ki sem jo dobil po Božji nezasluženi dobroti. 11 O tem torej oznanjujemo, bodisi jaz ali oni, in tako ste vi v to začeli verovati.

12 Če pa oznanjamo, da je bil Kristus obujen od mrtvih,+ kako potem nekateri med vami pravijo, da vstajenja mrtvih ni? 13 Če namreč vstajenja mrtvih ni, tudi Kristus ni bil obujen. 14 Če pa Kristus ni bil obujen, je naše oznanjevanje gotovo zaman in prav tako vaša vera. 15 In če vstajenja mrtvih ni in Bog ni obudil Kristusa, se s tem, ko govorimo, da ga je obudil,+ izkažemo za krive Božje priče,+ ker pričamo proti Bogu. 16 Če namreč mrtvi ne bodo obujeni, potem tudi Kristus ni bil obujen. 17 Če pa Kristus ni bil obujen, je vaša vera nekoristna – še vedno niste osvobojeni svojih grehov.+ 18 Pa tudi tisti, ki so kot Kristusovi učenci pozaspali v smrt, so za vedno izgubljeni.+ 19 Če je Kristus vir našega upanja samo za to življenje, smo od vseh ljudi najbolj pomilovanja vredni.

20 Vendar dejstvo je, da je bil Kristus obujen od mrtvih. Bil je prvi, ki je bil obujen* od tistih, ki so pozaspali v smrt.+ 21 Kakor je smrt prišla po enem človeku,+ tako bo tudi vstajenje prišlo po enem človeku.+ 22 Kakor zaradi Adama vsi umirajo,+ tako bodo tudi zaradi Kristusa vsi oživeli.+ 23 Toda vsak bo obujen po naslednjem vrstnem redu: prvi Kristus,+ potem, med njegovo navzočnostjo, pa še tisti, ki mu pripadajo.+ 24 Na koncu, ko bo uničil vse vladavine, vse oblasti in vse, ki imajo moč,+ bo Kraljestvo izročil svojemu Bogu in Očetu. 25 On namreč mora kraljevati, dokler Bog ne bo vseh sovražnikov položil pod njegove noge.+ 26 Zadnji sovražnik, ki bo uničen, pa bo smrt.+ 27 Bog je namreč »vse podredil pod njegove noge«.+ Toda iz besed »vse podredil«+ je jasno, da je pri tem izvzet tisti, ki je Sinu vse podredil.+ 28 Ko pa bo Sinu vse podrejeno, se bo tudi Sin sam podredil tistemu, ki mu je vse podredil,+ namreč Bogu, da bi bil Bog vsakemu vse.+

29 Na kaj lahko sicer upajo tisti, ki se dajejo krstiti, zato da bi umrli?+ Če vstajenja mrtvih ni, zakaj se potem dajejo krstiti, da bi umrli? 30 Zakaj se tudi mi ves čas izpostavljamo nevarnosti?+ 31 Vsak dan zrem smrti v oči. To je resnica, bratje, enako kot je resnica to, da ste mi vi, učenci našega Gospoda Kristusa Jezusa, v veliko veselje. 32 Kaj mi koristi, če sem se v Efezu boril z zvermi+ tako kot drugi*? Če vstajenja mrtvih ni, potem »jejmo in pijmo, saj bomo jutri umrli«.+ 33 Ne dajte se zavesti! Slaba družba pokvari dobre navade*.+ 34 Spametujte se in ravnajte pravično ter se ne vdajajte grehu. Nekateri od vas namreč nimajo pravega spoznanja o Bogu. To vam govorim zato, da bi vas bilo sram.

35 Kljub temu bo kdo vprašal: »Kako naj bi bili mrtvi obujeni? S kakšnim telesom bodo obujeni?«+ 36 Kako neumno! Ali ne veš, da mora to, kar poseješ, najprej umreti, da bi potem lahko zraslo*? 37 Ko seješ, ne seješ že razvite rastline*, ampak golo zrno, na primer pšenično ali katero drugo. 38 Bog pa povzroči, da seme zraste, kakor sam hoče, in vsakemu semenu da svoje telo. 39 Niso vsa telesa* enaka: eno telo je človeško, drugo je telo živine, drugo je ptičje telo in spet drugo ribje. 40 Poleg tega obstajajo nebeška telesa+ in zemeljska telesa,+ toda slava nebeških teles je drugačna od slave zemeljskih teles. 41 Sonce ima svojo slavo, luna ima svojo slavo+ in zvezde imajo svojo slavo. Pravzaprav se tudi zvezde med seboj razlikujejo v slavi.

42 Tako je tudi z vstajenjem mrtvih. Pokoplje* se trohljivo telo, vstane netrohljivo.+ 43 Pokoplje se v sramoti, vstane v slavi.+ Pokoplje se v šibkosti, vstane v moči.+ 44 Pokoplje se fizično telo, vstane duhovno telo. Če obstaja fizično telo, obstaja tudi duhovno telo. 45 Tako tudi piše v Svetih spisih: »Prvi človek, Adam, je postal živo bitje*.«+ Zadnji Adam pa je postal duh, ki daje življenje.+ 46 Ni bilo najprej duhovno telo, ampak fizično, šele potem je prišlo duhovno. 47 Prvi človek je zemeljski in je narejen iz prahu,+ drugi človek pa je iz nebes.+ 48 Kakršen je bil tisti, ki je bil narejen iz prahu, takšni so tudi drugi, ki so narejeni iz prahu, in kakršen je tisti, ki je prišel iz nebes, takšni so tudi drugi, ki so v nebesih.+ 49 In tako kot smo podobni tistemu, ki je bil narejen iz prahu,+ bomo podobni tudi tistemu, ki je prišel iz nebes.+

50 Povem pa vam, bratje, da telo in kri ne moreta podedovati Božjega kraljestva, niti ne more trohljivo telo podedovati netrohljivega življenja. 51 Glejte, govorim vam sveto skrivnost: Vsi ne bomo spali smrtnega spanca, toda vsi se bomo spremenili,+ 52 v trenutku, kot bi trenil z očmi, ob zadnji trobenti. Ko bo namreč trobenta zatrobila,+ bodo mrtvi obujeni netrohljivi in mi se bomo spremenili. 53 To, kar je trohljivo, mora postati netrohljivo+ in to, kar je umrljivo, mora postati neumrljivo.+ 54 Ko pa bo to, kar je trohljivo, postalo netrohljivo in ko bo to, kar je umrljivo, postalo neumrljivo, se bo izpolnilo to, kar piše v Svetih spisih: »Smrt je za vedno odstranjena*.«+ 55 »Smrt, kje je tvoja zmaga? Smrt, kje je tvoje želo?«+ 56 Želo, ki povzroča smrt, je greh,+ grehu pa daje moč Zakonik*.+ 57 Toda Bogu naj gre hvala, ker nam po našem Gospodu Jezusu Kristusu pomaga premagovati smrt!+

58 Zato, moji ljubljeni bratje, bodite neomajni,+ nepremakljivi, vedno zelo zaposleni+ v Gospodovem delu, saj veste, da vaš trud v tem delu ni zaman.+

16 Glede zbiranja prispevkov za svete+ lahko upoštevate navodila, ki sem jih dal občinam v Galátiji. 2 Vsak prvi dan v tednu naj vsak od vas skladno s svojimi zmožnostmi da nekaj na stran, da ne boste zbirali prispevkov šele takrat, ko bom prišel. 3 Ko bom prišel k vam, bom tiste, ki jih boste s pismi priporočili,+ poslal, da bodo vaš velikodušni dar odnesli v Jeruzalem. 4 Če pa se bo zdelo pametno, da grem tja tudi sam, bom šel z njimi.

5 K vam bom prišel, ko bom šel skozi Makedonijo*; potovati namreč nameravam skozi Makedonijo.+ 6 Mogoče bom nekaj časa ostal pri vas ali celo preživel zimo z vami, da me boste lahko pospremili del poti, kamor bom pač šel. 7 Tokrat vas namreč ne želim videti samo mimogrede. Upam, da bom, če bo Jehova* dovolil, nekaj časa ostal z vami.+ 8 V Efezu+ bom ostal do binkošti, 9 ker se mi je ponudila velika priložnost, da naredim več za Gospoda,*+ vendar je mnogo nasprotnikov.

10 Če pride Timotej+ k vam, sodelujte z njim, da mu ne bo treba biti zaskrbljen, ko bo pri vas, saj tako kot jaz opravlja Jehovovo* delo.+ 11 Zato naj ga nihče ne podcenjuje. Pospremite ga del poti, da bo lahko varno prišel k meni, saj ga z brati že čakam.

12 Glede našega brata Apóla+ pa tole: Zelo sem ga prosil, naj pride k vam skupaj z brati. Zdaj vas sicer ne namerava obiskati, toda prišel bo, ko bo utegnil.

13 Bodite budni,+ ostanite neomajni v veri,+ bodite pogumni*,+ bodite močni.+ 14 Vse, kar delate, delajte z ljubeznijo.+

15 Zdaj pa vas, bratje, spodbujam: Vi veste, da so Stefanájevi domači med prvimi v Aháji postali učenci in da so se posvetili temu, da pomagajo svetim. 16 Tudi vi se podrejajte takšnim ljudem in vsem, ki sodelujejo z nami in pridno delajo.+ 17 Vesel pa sem, da so tukaj Stefaná,+ Fortunát in Aháik, saj so mi v vaši odsotnosti zelo pomagali. 18 Poživili so namreč mene in vas*. Zato cenite takšne posameznike.

19 Pozdravljajo vas občine v provinci Aziji. Prisrčne krščanske pozdrave vam pošiljajo Ákvila in Príska ter občina, ki se zbira v njuni hiši.+ 20 Pozdravljajo vas vsi bratje. Pozdravite drug drugega s svetim poljubom.

21 Tudi jaz, Pavel, vam lastnoročno pišem svoj pozdrav.

22 Če kdo ne mara Gospoda, naj bo preklet. Naš Gospod, pridi! 23 Naj vam Gospod Jezus izkaže nezasluženo dobroto. 24 Vedite, da imam vse vas, učence Kristusa Jezusa, zelo rad.