Sodniki

16 Nekega dne je šel Samson v Gazo.+ Tam je videl prostitutko in je vstopil v njeno hišo.+ 2 Gažanom pa so sporočili: »Samson je prišel sem.« Obkolili so ga+ in vso noč prežali nanj v zasedi pri mestnih vratih.+ Vso noč so mirno čakali in govorili: »Takoj ko napoči jutro, ga bomo ubili.«+

3 Samson pa je spal do polnoči. Opolnoči je vstal, zgrabil mestna vrata+ z obema podbojema, jih izdrl skupaj z zapahom, si jih naložil na rame in odnesel+ na vrh gore, ki stoji nasproti Hebrónu.+

4 Po vsem tem se je zaljubil v žensko iz doline* Soréka, ki ji je bilo ime Dalíla.+ 5 K njej so prišli filistejski knezi zavezniki+ in ji rekli: »Pretentaj+ ga in poizvedi, od kod mu ta velika moč, kako ga lahko premagamo in s čim naj ga zvežemo, da bi ga obvladali. Mi pa ti bomo dali vsak po tisoč sto šeklov srebra.«+

6 Tako je Dalíla Samsona vprašala: »Povej mi, prosim, od kod tebi ta velika moč in s čim bi te moral človek zvezati, da bi te obvladal?«+ 7 Samson pa ji je odgovoril: »Če bi me zvezali s sedmimi še svežimi, neposušenimi živalskimi kitami,+ bi oslabel in postal kot vsak drug človek.« 8 Tako so ji filistejski knezi zavezniki+ prinesli sedem še svežih, neposušenih živalskih kit, in zvezala ga je z njimi. 9 V njeni drugi sobi pa je bila postavljena zaseda.+ Rekla mu je: »Filistejci+ gredo nadte, Samson!« Tedaj je pretrgal kite na dvoje, kakor se pretrga sukana preja, ko začuti ogenj.+ In ni jim bila razodeta skrivnost njegove moči.+

10 Dalíla+ pa je Samsonu rekla: »Glej, norčuješ se iz mene in mi lažeš!+ Zdaj pa mi, prosim, povej, s čim te je treba zvezati.« 11 Rekel ji je: »Če bi me trdno zvezali z novimi vrvmi, ki jih še niso uporabili pri delu, bi oslabel in postal kot vsak drug človek.« 12 Dalíla je torej vzela nove vrvi, ga z njimi zvezala in mu rekla: »Filistejci gredo nadte, Samson!« Ves čas pa je bila v njeni sobi postavljena zaseda.+ Vendar je Samson strgal vrvi z rok kakor niti.+

13 Dalíla je zatem Samsonu rekla: »Do zdaj si se norčeval iz mene in mi lagal.+ Povej mi že, s čim te je treba zvezati!«+ Odvrnil ji je: »Mojih sedem kit bi morala vtkati v osnove na statvah.« 14 Pritrdila jih je torej s tkalskim klinom in rekla: »Filistejci gredo nadte, Samson!«+ Tedaj se je prebudil iz spanja ter izpulil klin in osnovo.

15 Zdaj pa mu je rekla: »Kako si drzneš reči ‚Rad te imam‘,+ ko pa mi ne odpreš svojega srca? Že trikrat si se norčeval iz mene in mi nisi povedal, od kod ti ta velika moč.«+ 16 Ker pa ga je ves čas nadlegovala s svojimi besedami in pritiskala nanj,+ njegova duša tega ni mogla več trpeti.+ 17 Nazadnje ji je razodel vse svoje srce+ in ji rekel: »Britev+ ni nikoli prišla na mojo glavo, ker sem Božji nazirec* že od takrat, ko sem prišel iz materinega telesa.+ Če bi me ostrigli, bi me moja moč zapustila. Oslabel bi in postal kot vsak drug človek.«+

18 Ko je Dalíla videla, da ji je razodel vse svoje srce, je takoj dala poklicati filistejske kneze zaveznike+ in jim rekla: »Pridite, saj mi je tokrat res razodel vse svoje srce.«+ Filistejski knezi so torej prišli k njej z denarjem v roki.+ 19 Samsona je uspavala na svojih kolenih, nato pa poklicala moškega, da mu je ostrigel vseh sedem kit. Tako ga je obvladala, in moč ga je začela zapuščati. 20 Zatem je rekla: »Filistejci gredo nadte, Samson!« Prebudil se je iz spanja in rekel: »Odšel bom kakor doslej+ in pobegnil.« Ni pa vedel, da se je Jehova umaknil od njega.+ 21 Tedaj so ga Filistejci zgrabili, mu iztaknili oči,+ ga odvedli v Gazo+ in ga vklenili v dvojne bakrene okove.+ In v ječi+ je moral vrteti mlinski kamen.+ 22 Takoj po tistem, ko so ga ostrigli, pa so mu lasje spet začeli bujno rasti.+

23 Filistejski knezi zavezniki so se zbrali, da bi darovali veliko žrtev svojemu bogu Dagónu+ in se veselili. Govorili so: »Naš bog nam je izročil v roke našega sovražnika Samsona!«+ 24 Ko ga je ljudstvo zagledalo, je začelo hvaliti svojega boga.+ Govorili so: »Naš bog nam je izročil v roke sovražnika,+ ki je pustošil po naši deželi+ in pobil mnogo naših ljudi.«+

25 Ker pa so bili dobre volje,+ so rekli: »Pokličite Samsona, da nas zabava!«+ Poklicali so torej Samsona iz ječe, da bi jih zabaval,+ in ga postavili med stebra. 26 Samson je dečku, ki ga je vodil za roko, rekel: »Daj, da otipam stebra, na katerih sloni hiša, in se oprem nanju.« 27 (Hiša pa je bila polna moških in žensk, tudi vsi filistejski knezi zavezniki so bili tam.+ Na strehi je bilo kakih tri tisoč moških in žensk, ki so gledali, kako jih Samson zabava.)+

28 Tedaj je Samson+ zaklical k Jehovu+ in rekel: »Vrhovni gospod Jehova, spomni se me,+ prosim, in mi daj moči+ samo še tokrat, prosim te, o pravi Bog, in mi dovoli, da se maščujem nad Filistejci vsaj za eno od svojih očes.«+

29 Tedaj se je Samson oprl ob središčna stebra, na katerih je slonela hiša, in ju zgrabil, enega z desno roko in drugega z levo, 30 in rekel: »Naj moja duša umre+ skupaj s Filistejci!« Napel je vse svoje moči in hiša se je začela podirati na kneze zaveznike in na vse ljudstvo, ki je bilo v njej,+ tako da je bilo tistih, ki jih je pobil ob svoji smrti, več kakor tistih, ki jih je pobil v svojem življenju.+

31 Potem so prišli njegovi bratje in vsa hiša njegovega očeta. Dvignili so ga in odnesli ter pokopali med Zóro+ in Eštaólom+ v grobu njegovega očeta Manóaha.+ Samson je Izraelu sodil dvajset let.+