2. Mojzesova
32 Ko je ljudstvo videlo, da Mojzesa že dolgo ni z gore,+ se je zbralo okoli Arona in mu reklo: »Vstani in nam naredi boga, ki bo šel pred nami,+ ker ne vemo, kaj se je zgodilo s tem Mojzesom, možem, ki nas je izpeljal iz egiptovske dežele.«+ 2 Aron pa jim je odvrnil: »Vzemite zlate uhane+ iz ušes svojih žena, sinov in hčera ter mi jih prinesite.« 3 In vse ljudstvo si je začelo jemati zlate uhane iz ušes in jih prinašati k Aronu. 4 Aron je vzel zlato iz njihovih rok, ga z rezbarskim orodjem oblikoval+ in naredil ulito tele.+ Oni pa so govorili: »Izrael, to je tvoj Bog, ki te je izpeljal iz egiptovske dežele.«+
5 Ko je Aron to videl, je pred teletom zgradil oltar. Potem pa je zaklical: »Jutri bo praznik v čast Jehovu!« 6 Tako so naslednjega dne zgodaj vstali in darovali žgalne daritve ter prinašali mirovne žrtve. Potem so sedli k jedi in pijači, nato pa vstali in se zabavali.+
7 Tedaj je Jehova Mojzesu dejal: »Pojdi, spusti se dol, ker tvoje ljudstvo, ki si ga izpeljal iz egiptovske dežele, ravna pogubno.+ 8 Hitro so skrenili s poti, po kateri sem jim zapovedal iti.+ Naredili so si ulito tele, zdaj pa se mu klanjajo, mu žrtvujejo in govorijo: ‚Izrael, to je tvoj Bog, ki te je izpeljal iz egiptovske dežele.‘«+ 9 Jehova je Mojzesu še rekel: »Pogledal sem to ljudstvo, in vidim, da je trdovratno.+ 10 Zato me zdaj pusti, da se moja jeza razvname proti njim in jih pokončam,+ iz tebe pa bom naredil velik narod.«+
11 Mojzes pa je skušal omehčati srce Jehova, svojega Boga,+ in mu govoril: »Jehova, zakaj naj bi se tvoja jeza+ razvnela proti tvojemu ljudstvu, ki si ga izpeljal iz egiptovske dežele z veliko močjo in močno roko? 12 Zakaj naj bi Egipčani+ govorili ‚Z zlim namenom jih je izpeljal, da bi jih pomoril med gorami in iztrebil s površja zemlje‘?+ Odvrni se od svoje plamteče jeze+ in naj ti bo žal+ zaradi zla, ki si ga namenil svojemu ljudstvu. 13 Spomni se Abrahama, Izaka in Izraela, svojih služabnikov, ki si jim prisegel pri samem sebi+ z besedami: ‚Vaše seme* bom pomnožil, da ga bo kakor zvezd na nebu,+ in vso to deželo, o kateri sem govoril, bom dal vašemu semenu+ v trajno posest.‘«+
14 In Jehovu je bilo žal zaradi zla, ki ga je nameraval storiti svojemu ljudstvu.+
15 Nato se je Mojzes odpravil in šel z gore+ s ploščama Pričevanja+ v rokah. Plošči sta bili popisani na obeh straneh; na eni in na drugi strani sta bili popisani. 16 Plošči sta bili Božje delo in besede so bile Božje besede, vrezane v plošči.+ 17 Tedaj je Jozue zaslišal hrup, ki ga je povzročalo ljudstvo s svojim vpitjem, zato je Mojzesu rekel: »V taboru je bojni hrup.«+ 18 On pa je odvrnil:
»To ni petje ob zmagoslavju,+
niti vpitje ob porazu.
To, kar slišim, je drugačno petje.«
19 Ko se je torej Mojzes približal taboru ter zagledal tele+ in ples, se je silno razjezil. Plošči je vrgel iz rok, tako da sta se razbili ob vznožju gore.+ 20 Nato je vzel tele, ki so ga naredili, ga sežgal in zdrobil v prah,+ prah pa raztresel po vodi+ in to dal piti Izraelovim sinovom.+ 21 Zatem je Mojzes Arona vprašal: »Kaj ti je to ljudstvo storilo, da si nanj spravil tako velik greh?« 22 Aron je odvrnil: »Naj se moj gospod ne srdi. Sam namreč dobro poznaš to ljudstvo in veš, da je hudobno.+ 23 Rekli so mi: ‚Naredi nam boga, ki bo šel pred nami,+ ker ne vemo, kaj se je zgodilo s tem Mojzesom, možem, ki nas je izpeljal iz egiptovske dežele.‘ 24 Zato sem jim rekel: ‚Kdo ima kaj zlata? Naj si ga sname in mi ga prinese.‘ Nato sem ga vrgel v ogenj in nastalo je to tele.«
25 In Mojzes je videl, da je ljudstvo razbrzdano, ker je Aron pustil, da se je razbrzdalo+ v sramoto pred svojimi nasprotniki.+ 26 Tedaj se je Mojzes postavil k vhodu v tabor in rekel: »Kdor je na Jehovovi strani, naj pride k meni!«+ In pri njem so se zbrali vsi Lévijevi sinovi. 27 Nato jim je rekel: »Takole pravi Jehova, Izraelov Bog: ‚Vsak od vas naj si opaše meč, potem pa naj gre skozi tabor tja in nazaj, od enega do drugega vhoda. Vsak naj ubije svojega brata in svojega bližnjega in tistega, s katerim si je blizu.‘«+ 28 In Lévijevi sinovi+ so storili, kakor jim je Mojzes rekel, tako da jih je tistega dne izmed ljudstva padlo kakih tri tisoč mož. 29 Mojzes je še rekel: »Okrepite danes svoje roke* za Jehova,+ ker se vsak od vas bojuje proti svojemu sinu in svojemu bratu,+ da bi vas on danes blagoslovil.«+
30 Naslednjega dne pa je Mojzes ljudstvu dejal: »Zagrešili ste velik greh,+ zato grem sedaj gor k Jehovu. Mogoče dosežem poravnavo za vaš greh.«+ 31 Tako se je Mojzes vrnil k Jehovu in rekel: »Oh, to ljudstvo je zagrešilo velik greh, ker si je naredilo boga iz zlata!+ 32 In zdaj, ko bi jim le oprostil njihov greh+ . . .; če pa ne, me prosim izbriši+ iz svoje knjige,+ ki si jo napisal.« 33 Toda Jehova je Mojzesu rekel: »Iz svoje knjige bom izbrisal tistega, ki je grešil zoper mene.+ 34 Zdaj pa pojdi, odvedi ljudstvo tja, kamor sem ti rekel. Glej, moj angel bo šel pred teboj.+ Toda tistega dne, ko bom prišel izvršit kazen, jih bom zaradi njihovega greha kaznoval.«+ 35 In Jehova je udaril ljudstvo, ker je z Aronovo pomočjo naredilo tele.+