HUNDA TI AMASEKA
Tongana nyen la mbi peut ti duti na nzoni songo na professeur ti mbi?
Professeur ti mbi ayeke sioni mingi
Nyen na nyen, mingi ti a-élève abâ so mbeni professeur ti ala ayeke sara ye na lege ni ape, lo yeke dure wala lo yeke sioni mingi.
Luis so ayeke na ngu 21 arappelé, lo tene: “Mbi yeke lani na mbeni professeur so lo yeke tene sioni yanga nga lo yeke respecté a-élève ape. So lo ga nduru ti gue na retraite awe, peut-être lo bâ so a peut ti zi lo na kua ape.”
Melanie, so ayeke na ngu 25, arappelé so mbeni prof ti lo asara lani ye na lo na lege ni ape. Lo tene: “Professeur ti mbi ni atene so, so lo sara ye na mbi na lege ni ape, a yeke ndali ti so mbi yeke na yâ ti mbeni sörö bungbi ti vorongo Nzapa ape. Tongaso, mbi yeke gi ti habitué na fason so lo yeke sara ye na mbi.”
Tongana mbeni professeur ti mo ayeke dure, ahon ti tene mo tene so guengo na ekole ni ayeke duti ande ngangu na mbi, gi ti sara aye so a fa na gbe ni ge.
Awango so apeut ti aidé mo
Gi ti adapté terê ti mo na ye so asi. Ye so aprofesseur aye ti tene a-élève asara ayeke nde nde. Gi ti hinga ye so professeur ti mo aye ti tene mo sara, na sara kue ti sara ye alingbi na ni.
Mama-ndia ti Bible: “Zo ti ndara adengi mê ti lo ti mä ndo si lo manda ye mingi.”—aProverbe 1:5.
“Mbi ga ti bâ so, mbi doit ti adapté terê ti mbi na ye so professeur ti mbi aye. Tongaso, mbi sara effort ti sara adevoir ti mbi gï tongana ti so lo ye. Ye so asara si mbi yeke na nzoni songo na lo.”—Christopher.
Ne zo. Sara tënë na aprofesseur ti mo na nengo zo. Gi lâ oko ape ti zonga ala, même si mo pensé so ala la agi yanga ti mo. Girisa ape so ala yeke bâ mo tongana mbeni élève, me tongana kamarade ti ala ape.
Mama-ndia ti Bible: “Zia lakue tënë ti yanga ti ala aduti nzoni, ala zia ingo dä, si ala hinga tongana nyen la a lingbi ala kiri tënë na zo oko oko.”—aColossien 4:6.
“A-élève ayeke ne aprofesseur ti ala ape tongana ti so ala lingbi na ni. Tongaso, tongana e sara effort ti ne aprofesseur ti e, a peut ti pusu ala ti sara ye na e na lege ni.”—Ciara.
Gi ti comprendre professeur ti mo. Aprofesseur ayeke azo tongana mo. Gï tongana ti azo kue, ala kue ayeke na agingo bê. Tongaso, tene hio ape so ‘professeur ti mbi ayeke sioni mingi’ wala ‘lo ye mbi kete ape.’
Mama-ndia ti Bible: “E kue e yeke sara afaute.”—Jacques 3:2, kete tënë na gbe ni.
“Kua ti professeur ayeke kete ye ape. Tongana mbi zia terê ti mbi na place ti ala, mbi bâ so ayeke ngangu na mbi ti fa mbeti na gbâ ti amolenge nga ti tene aye kue atambela nzoni. Mbi yeke tene lakue so mbi doit ti sara kue ti tene professeur ti mbi asara kua ti lo nzoni, tongaso si wungo ti a-élève so ayeke son li ti lo aduti mingi ape.”—Alexis.
Sara tënë ni na aparent ti mo. Aparent ti mo la ayeke anzoni zo so apeut ti mû maboko na mo. Ala ye ti tene mo ngbâ ti gue na ekole nga awango ti ala apeut ti aidé mo ti hon ndö ti akpale so mo wara na mbage ti professeur ti mo.
Mama-ndia ti Bible: “Tongana azo abungbi ti pika patara pëpe, ye so ala leke ti sara atï na ngu.”—aProverbe 15:22.
“Ababâ na amama aleke gbâ ti akpale so ala wara na yâ ti gigi ti ala ahon amaseka. Tongaso, mä wango ti ala. Ye so apeut ti aidé mo ti zia lege ti guengo na ekole ape.”—Olivia.
Tongana nyen la mo peut ti sara tënë na professeur ti mo?
Parfois, a yeke nzoni ti tene mo causé na professeur ti mo na ndö ti kpale so mo na lo awara. Tongana mbeto asara mo ti causé na lo, gi bê ti mo ape. Girisa ape so, ye ni ayeke papa ape, me a yeke ti tene mo causé na lo. Nga, lege apeut ti zi ti tene ala sara lisoro na ye ti nzoni apeut ti ga na peko ni.
Mama-ndia ti Bible: “Tomba peko ti aye so ayeke ga na siriri.”—aRomain 14:19.
“Tongana professeur ti mo asara ye na mo na lege ni ape, hunda lo ti bâ wala mo sara mbeni ye so ason bê ti lo. Tënë so lo yeke tene na mo apeut ti aidé mo ti hinga ye so mo doit ti changé na yâ ti sarango ye ti mo.”—Juliana.
“A yeke nzoni ti causé na professeur ni yeke, gï mo na lo use kozo ti tene lo mû cours wala na peko ni. So mo yeke sara ye na lege ni nga na nengo zo, a yeke mû lege na professeur ti mo ni ti bâ fason so mo yeke sara na ye.”—Benjamin.
VRAI YE SO ASI
“Mbi wara lani asioni note na asara ye oko na professeur ti mbi ape. Mbi ye lani ti zia guengo na ekole ni ndali ti so ayeke songo li la.
“Mbi gue mbi hunda conseil na mbeni professeur ni nde. Na lo tene na mbi, lo tene: ‘professeur ti mo ni ahinga mo nzoni ape na mo kue mo hinga lo nzoni ape. Mo doit ti fa na lo aproblème so mo yeke na ni. Ye so apeut ti aidé ambeni mba ti mo élève ni so yeke sara ka mbeto ti causé na lo.’
“A yeke mbeni ye so mbi ye lani ti sara ape, me tongana mbi gbu li na ndö ti tënë so professeur so atene na mbi so, mbi bâ so lo yeke na raison. Tongana mbi ye ti tene aye achangé, mbi la mbi doit ti mû li ni kozo ti sara mbeni ye.
“Tongaso na ndade ni, mbi gue mbi bâ professeur ti mbi ni, na nengo zo, mbi tene na lo so mbi ye ka acours ti lo mingi nga mbi ye mingi ti comprendre acours ti lo ni. Me, a yeke ngangu na mbi na mbi hinga ye so mbi peut ti sara ape. Lo fa na mbi ambeni ye so mbi peut ti sara nga lo tene même na mbi so lo peut ti aidé mbi na peko ti cours wala lo yeke tokua na mbi message.
“Ye ni so a-étonné mbi. Grâce na lisoro ni so, songo ti mbi na professeur ni akiri aga nzoni ahon ti kozo na guengo na ekole akomanse ti nzere na mbi.”—Maria.
Wango: Tongana mo na mbeni professeur ti mo amä terê ape, bâ ni tongana mbeni formation so ayeke aidé mo na ngoi so mo yeke kono. Katie, so ayeke na ngu 22, atene: “Même na peko ti so mo hunzi mandango mbeti ti mo, mo yeke tingbi ande na apatron so ayeke sara ye na nzoni bê ape. Tongana laso mo wara lege ti mä terê na mbeni professeur so ayeke dure, a yeke aidé ande mo ti mä terê na ambeni zo so ayeke dure.”