Amolenge ayeke “héritage so Jéhovah amû na zo”
TONGANA mo mä tënë “héritage”, nyen la ayeke ga na li ti mo? Peut-être mo yeke pensé na nginza, mbeni terrain wala mbeni ye ti ngangu ngere so sewa ti mo azia na mo. Atâa héritage ni ayeke nyen, mo ye biani ti bâ lege ni nzoni.
Bible airi amolenge “héritage so Jéhovah amû na zo”. (Ps. 127:3). Kite ayeke dä ape so ababâ na amama so ayeke aChrétien abâ amolenge ti ala tongana cadeau ti ngangu ngere so Babâ ti ala ti yayu amû na ala. Ala yeke sara ye kue so ala peut ti sara ti mû na amolenge ti ala aye so ala bezoin ni ti ngbâ na fini, ti bâ lege ti seni ti ala, ti sara si ala duti na ngia nga ti aidé ala ti duti akamarade ti Jéhovah.
Me mawa ni ayeke so ambeni babâ na mama abâ amolenge ti ala ape tongana futa so Nzapa amû na ala (És. 49:15; 2 Tim. 3:1-3). Ambeni aye biani ti bâ lege ti amolenge ti ala me a yeke ngangu na ala ndali ti akpale nde nde. Ambeni kpale wa la asara si a yeke ngangu na ababâ na amama ti bâ lege ti amolenge ti ala? Nyen la Jéhovah ahunda na ababâ na amama ti sara? Tongana nyen la ababâ na amama so ayeke aChrétien apeut ti bâ lege ti amolenge ti ala nzoni?
AKPALE NI
Aye so afami nga na ambeni zo aku ni. Na ambeni ndo, azo ayeke ne mingi ababâ na amama so ayeke na gbâ ti amolenge. Tongaso, ababâ na amama apeut ti bâ so ala doit ti dü amolenge ahon ti so ala peut ti bâ lege ti ala gï ndali ti so afami nga na ambeni zo aye tongaso.
Gingo bê ndali ti kekereke. Na ambeni ndo, kpale ti kobe ayeke dä, anzoni hôpital ayeke dä ape nga kobela ayeke mingi. Ndani la ambeni babâ na mama ayeke dü gbani tongaso si ambeni molenge ni apeut ti ngbâ na fini. Ambeni asoro ti dü gbani tongaso si amolenge ni abâ lege ti ala na ngoi so ala ga mbakoro. A yeke tongaso mbilimbili na yâ ti akodro so gouvernement ayeke aidé ambakoro ape.
A yeke ngangu ti kanga lege na ngo. Na ambeni ndo, kode ti gbotongo popo ti dungo ayeke mingi ape. Ambeni asara mbeto ti nyon ayorö ti gbotongo popo ti dungo ndali ti akpale ti peko ni. Ambeni apeut ti vo ni ape ndali ti so ala yeke na nginza ape.a
NYEN LA JÉHOVAH AHUNDA NA ABABÂ NA AMAMA TI SARA?
Mû ngoi ndali ti molenge ti mo oko oko
Mû na amolenge ti mo aye so ala bezoin ni. Jéhovah amû na ababâ na amama kua ti mû na amolenge ti ala so ade ti kono ape aye so ala bezoin ni. Lo ye ti tene ababâ na amama aduti nduru ti sara kua ngangu ti mû na amolenge ti ala kobe, bongo nga na ndo ti lango. Lo ye nga ti tene ala fa ye na amolenge ti ala. Tongaso, ababâ na amama ayeke tokua amolenge ti ala ape na ndo so ayo na ala ti manda mbeti. Me ala sara kue ti tene ala ngbâ na gbe ti ala juska ala kono nga ala yeke aidé ala ti hinga akode so ayeke aidé ala na yâ ti gigi ti ala. Ala ye nga ti mû ngoi ti duti na terê ti molenge oko oko tongaso si lo bâ so lo yeke nzoni nga a ye lo. Me Jéhovah ahunda ye na ababâ na amama ahon ndö ni ape. Babâ na mama so Jéhovah asoro ti bâ lege ti Molenge ti lo so lo ye lo mingi ayeke lani na gbâ ti nginza ape, me ala sara kua ngangu ti bâ lege ti lo.—Mat. 13:55, 56; Luc 2:24.
Mama-ndia ti Bible: “Ti tâ tënë ni, tongana mbeni zo abata azo ti lo pëpe, mbilimbili azo ti da ti lo, lo dö lege ti mabe lo zia awe, na sioni ti lo ahon ti zo so amä na bê pëpe.”—1 Tim. 5:8.
Jéhovah ahinga so ababâ na amama abezoin ti tene a aidé ala na ngoi so ala ga mbakoro. Ti vrai ni, mbeni lege so amolenge apeut ti fa so ala ne babâ na mama ti ala ayeke ti bâ lege ti ala na ngoi so ala ga mbakoro (Ex. 20:12; 1 Tim. 5:4). Me Jéhovah ayeke na ngia tongana ababâ na amama apensé mingi ti bâ lege ti amolenge ti ala ahon ti pensé na ye so amolenge ni ayeke sara ande ti bâ lege ti ala.—2 aCor. 12:14.
Aidé amolenge ti mo ti hinga Jéhovah. Ababâ na amama ayeke nga na kua ti fa na amolenge ti ala ti ye Jéhovah nga ti voro lo. Ti Jéhovah, kota ye so ala peut ti fa na amolenge ti ala la.—Deut. 6:6, 7.
Mama-ndia ti Bible: “Ala ngbâ ti bata [amolenge ti] ala alingbi na fango lege nga na wango ti gbotongo mê so alondo na Jéhovah.”—aÉph. 6:4.
JÉHOVAH AYE TI AIDÉ MO
Sara lisoro na wali wala koli ti mo na ndö ti wungo ti amolenge so ala ye ti dü
Leke aye ndali ti kekereke. Tongana mo pensé ti dü amolenge, gbu li nzoni na ndö ti dutingo ti mo. Na tapande, eskê mo yeke na nginza so alingbi ti mû kobe, bongo na gbâ ti amolenge nga ti bâ lege ti ekole ti ala? Tongana a yeke tongaso ape, sara lisoro na wali wala koli ti mo na ndö ti wungo ti amolenge so ala ye ti dü tongaso si ala bâ lege ti ala tongana ti so Jéhovah ahunda. Tâ tënë, Jéhovah ahinga so ye kue ayeke si tongana ti so mo ye ape (Zo-ti. 9:11). Me lo yeke sara tufa na ndö ti a-effort so mo yeke sara ti duti mara ti babâ wala mama so lo ye.
Amama-ndia ti Bible: “Tongana azo so asara kua ngangu aleke gere ti akua ti ala, ye ni ayeke ga gï nzoni, me azo kue so adö terê ti sara ye ayeke tï biani na yâ ti yere.”—aProv. 21:5.
“Zo wa na popo ti ala, tongana lo ye ti sara mbeni tour, lo yeke duti kozoni pëpe ti diko ngere ni, ti bâ wala ye so lo yeke na ni alingbi ti tene lo hunzi na tour ni?”—Luc 14:28.
Zia Jéhovah na kozo ndo na yâ ti sewa ti mo. Sara si vorongo Jéhovah aduti ye so ayeke kota mingi na yâ ti sewa ti mo. Tongana mo yeke na amolenge, leke na bê ti mo ti ngbâ ti fa na ala ti ye Jéhovah. Aidé ala ti dengi mê nzoni na ngoi ti abungbi nga ti manda ye. Sara kue ti tene ala voro Nzapa na yâ ti sewa yenga oko oko. Fa na amolenge ti mo tongana nyen ti fa tënë. Mû pëpe kua ti mo ti babâ wala ti mama na ayaya ti amolenge ti mo wala na mbeni fami. Ti fa na amolenge ti mo ti ye Jéhovah ahunda ngoi nga na effort, me atufa ti peko ni ayeke mingi.
Mama-ndia ti Bible: “So mbi mä a tene amolenge ti mbi angbâ ti tambela na yâ ti tâ tënë, mbeni ye ti zia ngia na bê ti mbi ti hon so ayeke dä pëpe.”—3 Jean 4.b
Sara confiance na Jéhovah. Tongana mo yeke pensé ti dü amolenge wala mo dü awe, hinga biani so aye so Jéhovah ahunda na mo ti sara ayeke kota ye mingi ahon ngobo ti ndo so mo yeke dä.
Ti fa na amolenge ti mo ti ye Jéhovah ahunda ngoi nga na effort
Tongana mo soro ti dü amolenge mingi ape, duti na confiance so Jéhovah ayeke mû na mo aye so mo bezoin ni na ngoi so mo ga mbakoro. Atâa azo atene nyen, pensé ape so mo doit ti dü amolenge gï ti tene ala gi nginza ti bâ na lege ti mo na ngoi so mo ga mbakoro. Mo bezoin ape ti gi bê ti mo so zo ti bâ lege ti mo ayeke duti ande dä ape. Jéhovah amû zendo ti bâ lege ti mo na lo yeke sara ye lakue alingbi na azendo ti lo.—Jos. 23:14.
Amama-ndia ti Bible: “Zia bê ti mo kue na ndö ti Jéhovah; zia bê ti mo pëpe na ndö ti hingango ndo ti mo wani. Na yâ ti aye kue so mo sara, bi bê ti mo na ndö ti lo, na lo yeke sara si alege ti mo aga nzoni.”—aProv. 3:5, 6.
“Mbi yeke ândö maseka, na fadeso mbi yeke mbakoro, me mbi bâ pëpe mbeni zo ti mbilimbili so Nzapa adö lo azia, wala amolenge ti lo airi mapa.”—Ps. 37:25.
“Ni la, ala ngbâ ti gi kozoni Royaume ti Nzapa nga na mbilimbili ti lo, na a yeke zia ande na ala aye so kue na ndö ni.”—Mat. 6:33.
Amolenge ayeke apendere cadeau so Jéhovah amû na ababâ na amama. Jéhovah ayeke na ngia mingi tongana ababâ na amama so ayeke aChrétien abâ lege ti amolenge ti ala tongana ti so lo ye. Ala yeke gbu li nzoni na ndö ti wungo ti amolenge so ala ye ti dü, ala yeke pensé kozoni na aye so Jéhovah ahunda na ala ti sara ahon ngobo ti ndo so ala yeke dä. Na ndoye, ala yeke bâ lege ti aye so amolenge ti ala abezoin ni, ala yeke aidé ala ti duti na ngia nga ti ga akamarade ti Jéhovah. Tongana ababâ na amama so ayeke aChrétien asara tongaso, ala yeke fa so ala bâ amolenge ti ala tongana cadeau ti ngangu ngere, so ti tene mbeni “héritage so Jéhovah amû na” ala.
a Couple oko oko la ayeke mû desizion na ndö ti wungo ti amolenge so ala ye ti dü, ala yeke dü lawa nga eskê ala yeke mû yorö ti gboto na popo ti dungo ni wala pëpe. Zo oko adoit ti fâ ngbanga na li ti ala ape ndali ti adesizion so ala mû (aRom. 14:4, 10-13). Na ndö ni, a yeke nzoni aChrétien so asara mariage awe agirisa ape wango so ayeke na 1 aCorinthien 7:3-5.
b Atâa so amolenge so a sara tënë ti ala na yâ ti versê so aye ti sara tënë ti adisciple ti Christ, tënë ti bê ti ababâ na amama na mbage ti amolenge ti ala so ayeke voro Jéhovah ayeke nga tongaso.