Aye ti wusuwusu so alondo ndali ti tënë ti poroso asara si aprophétie ti Bible aga tâ tënë
Laso, tënë ti poroso asara si yâ ti azo akangbi mingi. Ala yeda ape na andia so a lu so andu gigi ti ala ti lâ oko oko nga ala yeke fa abango ti ala na ndö ti tënë ti poroso na lege ti sarango ye ti ngangu. Na yâ ti agouvernement, azo so ayeke sigi na andia nga na ambeni kota zo ti kodro ayeke luti na ndö ti abango ti ala na ala yeke ke abango ndo ti amba ti ala ni. Awusuwusu so alondo ndali ti tënë ti poroso asara si ayeke ngangu na mbeni gouvernement ti sara kua ti lo nzoni.
Me, aye ti wusuwusu so alondo ndali ti tënë ti poroso na États-Unis nga na Grande-Bretagne wala Royaume-Uni agbu bê ti azo mingi. Ngbanga ti nyen? A yeke ndali ti so Bible afa kozo awe so ayeke na ngoi so agouvernement use so ayeke mä terê ape la Royaume ti Nzapa ayeke ga ande ti changé aye kue na ndö ti sese.
Aye ti wusuwusu so alondo ndali ti tënë ti poroso ayeke aye so ayeke si na “andangba lango”
A yeke wara na yâ ti Bible, mbeni prophétie so ahon gbungo li ti zo so ayeke na yâ ti mbeti ti Daniel. Na yâ ti prophétie ni so, Nzapa afa “ye so ayeke si ande na andangba lango”, tënë ni so aye ti sara tënë ti mbeni ngoi so ayeke ga ande, nga a yeke mbeni ngoi so ayeke kota mingi na yâ ti mbaï ti azo.—Daniel 2:28.
Nzapa afa lani prophétie ni so na gbia ti Babylone na lege ti mbeni bango li. Na yâ ti bango li ni, gbia ni abâ mbeni kota statue so a sara ni na awen nde nde. Na pekoni, prophète Daniel afa so aye ti terê ti statue ni ti londo na li ni juska na agere ni aye ti sara tënë ti agouvernement so ayeke na ngangu komandema na yâ ti dunia kue, na so ala yeke komande na peko ti terê na yâ ti mbaï ti azo.a Na nda ni, mbeni gouvernement, wala Royaume ti Nzapa so aye ti sara tënë ti tënê ni, ayeke ga ande ti futi statue ni biani biani.—Daniel 2:36-45.
Ti gue oko na prophétie ni, Royaume ti Nzapa ayeke mû ande place ti agouvernement ti azo. Royaume ni so la Jésus atene lani na adisciple ti lo ti sambela ndali ni, lo tene: “Zia Royaume ti mo aga.”—Matthieu 6:10.
Me, mbage wa la na yâ ti prophétie ni asara tënë ti aye ti wusuwusu so alondo ndali ti tënë ti poroso? Bâ so agere ti statue ni ayeke na “wen si ambeni mbage ni ayeke na popoto.” (Daniel 2:33). Mbage ti agere ti statue ni so ayeke na wen nga na popoto aye ti sara tënë ti mbeni gouvernement so ayeke na ngangu komandema na yâ ti dunia kue nga so ayeke nde na atanga ni. Na lege wa? Prophétie ti Daniel atene:
Ti gue oko na prophétie ni, agere ti statue ni aye ti sara tënë ti gouvernement so ayeke na ngangu komandema na yâ ti dunia kue so ayeke wara akpale so alondo ndali ti tënë ti poroso. Sarango ye ti azo ti gbe ti lo ayeke sara si ngangu ti lo awoko.
Prophétie ti Daniel aga tâ tënë laso
Agere ti statue ni aye ti sara ti tënë ti agouvernement so ayeke na ngangu komandema na yâ ti dunia kue laso, so aye ti sara tënë ti États-Unis nga na Grande-Bretagne. Aye wa la asi na ngoi ti e so afa so tënë so ayeke tâ tënë?
Agere ti statue ni “ayeke na wen na mbeni mbage ni ayeke na popoto,” na mélange ni so ayeke agbu terê ape (Daniel 2:42). Laso, yâ ti komandema ti États-Unis nga na Grande-Bretagne awoko ndali ti akpale so ayeke na yâ ti akodro ti ala. Na tapande, na yâ ti akodro ni use kue, azo ti kodro ti ala wani ayeke mä terê na ambeni mba ti ala ape. Nga, azo ni ayeke fa ngonzo ti bê ti ala ndali ti adroit ti ala na sarango aye ti ngangu. Mingi ni, azo so a voté ala awara lege ape ti mû na azo ti kodro ti ala aye so ala ayeke na bezoin ni. Ndali ti kangbi so ayeke na popo ti azo ti ala, agouvernement ni use kue apeut ape ti sara aye so ala décidé ti sara.
A sara tënë ti agouvernement so kozo awe na yâ ti Daniel chapitre 2
Zia e gi ti hinga ambeni ye mingi na ndö ti prophétie ti Daniel nga tongana nyen la a yeke ga tâ tënë laso:
Prophétie ni: “Yâ ti royaume ni ayeke kangbi. Me mbeni ngangu tongana ti wen ayeke duti na yâ ni.”—Daniel 2:41.
Ndani: Atâa so yâ ti agouvernement ti États-Unis nga na Grande-Bretagne akangbi ndali ti aye nde nde so andu tënë ti poroso, me ala use kue ayeke na angangu turugu. Ndali ti so ala yeke na ngangu, ala peut ti sara aye so andu azo na yâ ti dunia kue.
Gango tâ tënë ni
Na yâ ti liste ti wungo ti nginza so kodro oko oko adépensé ndali ti aturugu ti ala na yâ ti ngu 2023, a bâ so États-Unis nga na Royaume-Uni la adépensé nginza mingi ahon akodro 12 so ayeke na yâ ti liste ni.—Stockholm International Peace Research Institut.
“Mango terê so ayeke na popo ti Royaume-Uni nga na États-Unis ti bata akodro ti ala nga ti défendre ni . . . asara si songo ti akodro use so akiri akpengba mingi ahon ti kozo nga ala yeke sara kua na afini technologie. . . . E yeke sara kua maboko na maboko nga e yeke aidé mba.”—Strategic Command, Ministère de la défense du Royaume-Uni, avril 2024.
Prophétie ni: “Legeoko tongana ti so mbeni mbage ti ali ti gere ni ayeke na wen na mbeni mbage ni ayeke na popoto, royaume ni ayeke duti ande na mbeni ngangu ti wen me nga ayeke woko.”—Daniel 2:42.
Ndani: Atâa so États-Unis nga na Grande-Bretagne ayeke na angangu turugu, ala peut ape ti sara aye kue so ala ye ti sara ndali ti so fason so ala yeke komande na ni ayeke na lege ti démocratie. Tongana mingi ti azo ti kodro ni ake mbeni ndia so a voté ni, a yeke ngangu na agouverment ni so ti sara ye so ala ye ti sara.
Gango tâ tënë ni
“Ambeni zo so ayeke gi nda ti aye na ndö ti tënë ti poroso atene so kangbi so ayeke na yâ ti gouvernement ti Amérique asara si ayeke ngangu na États-Unis ti sara ye alingbi na yanga so lo mû ndali ti azo na yâ ti dunia kue, na tapande, tënë ti sécurité wala tënë ti dengo buze.”—“The Wall Street Journal.”
“Gbâ ti akpale so alondo ndali ti tënë ti poroso so mara ni ade ti si lâ oko ape asara si li ti azo ti poroso aga kirikiri na ayeke ngangu na ndokua ti letäa ti bâ lege ti aye so a bezoin ti sara achangement dä ti tene gouvernement ti [Grande-Bretagne] amaï.”—Institute for Government.
Prophétie ni: “[Royaume ni a]yeke bungbi oko na asenge zo, me ala yeke mä terê na popo ti ala pëpe.”—Daniel 2:43, kete tënë na gbe ni.
Ndani: Na yâ ti agouvernement so ayeke komande na lege ti démocratie, asenge zo ayeke na ngangu na ndö ti aye so ayeke passé na yâ ti gouvernement ni. Me ye ni so anzere pëpe na azo ti poroso wala na azo so avoté.
Gango tâ tënë ni
“Laso, mingi ti azo ti kodro ti Amérique ayeke na sioni bango ndo na ndö ti tënë ti poroso nga na azo ti poroso.”—Pew Research Center.
“Laso, azo ti kodro ti Grande-Bretagne ayeke na confiance mingi ape na gouvernement ti ala nga na azo ti poroso, tongana a haka ni na yâ ti angu 50 so ahon.”—Centre national de recherche sociale.
Tongana nyen la prophétie ti Daniel ayeke ga ande tâ tënë na yâ ti angoi so ayeke ga?
Ti gue oko na prophétie ti Daniel, États-Unis nga na Grande-Bretagne la ayeke duti ande agouvernement so ayeke na ngangu komandema na yâ ti dunia kue na ngoi so Royaume ti Nzapa ayeke mû ande place ti agouvernement ti azo.—Daniel 2:44.
Na yâ ti mbeni prophétie na ndö ti oko tënë ni so na yâ ti mbeti ti Apocalypse, Bible afa so “agbia ti sese kue so azo ayeke dä” ayeke bungbi terê ti sara bira na Jéhovahb Nzapa ndali ti bira ti Harmaguédon, “bira ti kota lâ ti Nzapa, Lo so ngangu ti lo ahon angangu kue.” (Apocalypse 16:14, 16; 19:19-21). Na ngoi ti bira ni so, Jéhovah ayeke futi ande agouvernement ti azo kue, na pekoni, agouvernement so ayeke na ngangu komandema na yâ ti dunia kue so aye ti sara tënë ti statue so ayeke na yâ ti prophétie ti Daniel ayeke duti ande dä encore ape.
Ti hinga ye mingi na ndö ni, bâ article “Qu’est-ce que la bataille d’Armaguédon ?”
Bâ aye ti nzoni so e peut ti wara na lege ti prophétie ti Daniel na ndö ti aye wusuwusu so alondo ndali ti tënë ti poroso
Bible afa tâ nzoni mingi tënë na ndö ti aye ti wusuwusu so alondo ndali ti tënë ti poroso so ayeke si laso na États-Unis nga na Grande-Bretagne. Tongana mo gi ti hinga ye na ndö ni ayeke aidé mo ti duti na nzoni bango ndo na ndö ti aye so ayeke si laso.
Mo yeke hinga ande ndani so Jésus aye ti tene adisciple ti lo aduti nde na aye ti poroso ti dunia so (Jean 17:16). Mo yeke hinga ande nga ndani so Jésus, so ayeke Gbia ti Royaume so Nzapa asoro lo, atene: “Royaume ti mbi ayeke ti dunia so pëpe.”—Jean 18:36.
Mo yeke duti ande sûr so fafadeso, Royaume ti Nzapa ayeke changé ande aye kue na ndö ti sese nga ayeke ga na aye ti nzoni na azo, gï tongana ti so Nzapa amû zendo ni.—Apocalypse 21:3, 4.
Mo yeke duti ande na nzoni bango ndo na ndö ti gigi ti kekereke. Nga, mo yeke gi bê ti mo ape so akpale so ayeke na popo ti amara ayeke buba ande sese.—Psaume 37:11, 29.
Prophétie ti Daniel afa so États-Unis nga na Grande-Bretagne, so aye ti sara tënë ti agere ti statue ni, la ayeke duti ande andangba agouvernement so ayeke na ngangu komandema na yâ ti dunia kue so ayeke komande na ndö ti azo. Na pekoni, mbeni gouvernement so ayeke nzoni-kue so ayeke na yayu la ayeke mû ande place ti ala, so ayeke Royaume ti Nzapa.
Ti hinga ye mingi na ndö ti ye so Royaume ti Nzapa ayeke sara ande ndali ti azo, bâ vidéo Royaume ti Nzapa ayeke nyen?
b Jéhovah ayeke iri ti Nzapa (Psaume 83:18). Bâ article “Jéhovah ayeke zo wa?”