Zia bê ti mo na Jéhovah, “Nzapa ti dengo bê kue”
“Zia a gonda Nzapa na Babâ ti Seigneur ti e Jésus Christ, Babâ so ayeke sara nzoni bê mingi na zo nga Nzapa ti dengo bê kue.”—2 ACOR. 1:3.
1. Atâa ngu ti ala ayeke oke, nyen la azo kue ayeke na bezoin ni?
TI LONDO na ngoi so a dü e ti ga na ni, e ye ti tene a dë bê ti e. Mbeni bébé ayeke toto ti fa na e so lo yeke na bezoin ti tene e dë bê ti lo. Peut-être nzara la asara lo wala lo ye si e yô lo. Même na ngoi so e ga mbakoro, e yeke lakue na bezoin ti tene a dë bê ti e. A yeke mbilimbili na ngoi so e yeke na yâ ti akpale la e yeke na bezoin ni.
2. Tënë wa Jéhovah atene so afa so lo yeke dë bê ti azo so azia bê ti ala kue na lo?
2 Mingi ni afami ti e nga na akamarade ti e ayeke dë kamême bê ti e. Ye oko, na ambeni ngoi azo alingbi pëpe ti dë bê ti e na yâ ti ambeni ye ti vundu so e wara. Gi Nzapa la alingbi ti dë bê ti e, atâa vundu ti e ni ayeke tongana nyen. Bible adë bê ti e atene: “L’Éternel ayeke nduru na azo kue so adi iri ti Lo, . . . Lo mä toto ti ala, na Lo sö ala.” (Ps. 145:18, 19). Biani, “lê ti L’Éternel ayeke na ndo azo ti mbilimbili, na mê ti Lo ayeke mä toto ti ala.” (Ps. 34:16). Me tongana e ye ti tene Nzapa amû maboko na e na lo dë bê ti e, a lingbi e zia bê ti e kue na lo. David afa ni polele na ngoi so lo he bia lo tene: “L’Éternel ayeke Tour so ayo na nduzu teti azo so ye ti ngangu asara ala, Lo yeke Ndo Ti Bata tere na lâ ti vundu. Ala so ahinga iri ti Mo, fade ala zia bê ti ala na Mo; teti Mo, O L’Éternel, Mo zia ala pëpe, ala so agi Mo.”—Ps. 9:10, 11.
3. Jésus atene nyen ti mû maboko na e ti hinga tongana nyen la Jéhovah andoye e?
3 Jéhovah abâ azo so ayeke voro lo na nene ni mingi. Jésus afa ni tongana lo tene: “A yeke kä anzêrë oku na alê ti pata use senge, ni la pëpe? Atâa so kue, Nzapa agirisa mbeni oko na popo ti ala pëpe. Me ti ala, a diko même kuä ti li ti ala kue awe. Tongaso, ala sara mbeto pëpe: ngere ti ala ahon ngere ti gbâ ti anzêrë.” (Luc 12:6, 7). Na lege ti prophète Jérémie, Jéhovah atene na azo ti Israël lo tene: “Mbi ndoye mo na ndoye ti lakue lakue, tongaso Mbi ngbâ ti sara na mo na nzobe.”—Jér. 31:3.
4. Ngbanga ti nyen e lingbi ti zia bê ti e kue na azendo ti Jéhovah?
4 Tongana e zia bê ti e kue na Jéhovah nga na azendo ti lo, a yeke dë bê ti e na yâ ti angoi ti ngangu. Tongaso, a lingbi e zia bê ti e kue na Jéhovah tongana Josué so atene: “Ye oko atï pëpe ti nzoye kue so L’Éternel Nzapa ti i azê na i; ye ni kue aga tâ tënë awe, mbeni tënë oko ti tënë so kue atï na sese senge pëpe.” (Jos. 23:14). Nga, e lingbi ti hinga na bê ti e kue so même tongana a lingbi e bâ pasi teti mbeni kete ngoi, “Nzapa ayeke be-ta-zo” na lo yeke zia lâ oko pëpe awakua ti lo so ayeke be-ta-zo.—Diko 1 aCorinthien 10:13.
5. Ngbanga ti nyen lege ayeke dä ti tene e dë bê ti amba ti e?
5 Bazengele Paul atene Jéhovah ayeke “Nzapa ti dengo bê kue”. “Ti dë bê” aye ti tene ti sara si mbeni zo so ayeke na vundu awara siriri wala ti zi vundu ti lo. Biani, Jéhovah ayeke sara ni. (Diko 2 aCorinthien 1:3, 4.) Mbeni zo wala mbeni ye alingbi pëpe ti kanga lege na Babâ ti e ti yayu nga lo lingbi ti sara ye kue so a hunda ti dë bê ti azo so andoye lo. Tongaso, e nga kue e lingbi ti dë bê ti amba ti e aChrétien “na yâ ti ye ti vundu nde nde kue”. E yeke sara ni “na lege ti dengo bê so Nzapa angbâ ti dë bê ti e na ni.” Mbeni zo so alingbi ti dë bê ti e tongana ti Nzapa ayeke dä pëpe!
Gbu ngangu na gbele aye so ayeke mû vundu na zo
6. Fa ambeni ye so alingbi ti sara si zo ayeke na vundu.
6 E yeke na bezoin ti tene a dë bê ti e na yâ ti aye nde nde. Mbeni ye so ayeke mû vundu na e mingi ahon tanga ti aye kue ayeke kuâ ti mbeni zo so e ye lo mingi, mbilimbili koli ti e wala wali ti e wala molenge ti e. Mbeni zo alingbi nga ti duti na bezoin ti tene a dë bê ti lo tongana azo ake lo wala ayeke na sioni bibe na ndo ti lo. Kpale ti seni, gango mbakoro, yere, kpale ti yâ ti sewa wala aye so atambela nzoni pëpe na yâ ti dunia alingbi ti sara si zo ayeke na bezoin ti tene a dë bê ti lo.
7. (a) Na angoi ti ngangu, mara ti dengo bê wa e yeke na bezoin ni? (b) Nyen la Jéhovah alingbi ti sara si “bê so afâ awe na ayeke na vundu” aga nzoni?
7 Na angoi ti vundu, e yeke na bezoin ti dengo bê ndali ti so bê ti e na li ti e aduti kpô pëpe, nga seni ti e na lege ti mitele nga na lege ti yingo ayeke nzoni pëpe. Na tapande, bâ tënë so a tene na ndo ti bê ti e. Mbeti ti Nzapa afa so “bê” ti e alingbi ti ‘fâ nga alingbi ti duti na vundu’. (Ps. 51:19). Jéhovah alingbi biani ti mû maboko na e na yâ ti aye so teti so “azo so bê ti ala afâ awe, Lo sara si ala ga nzoni, na Lo kanga kä ti ala.” (Ps. 147:3). Même na yâ ti akpale so ayeke ngangu mingi, Nzapa alingbi ti zi vundu so ayeke na bê ti e tongana e sambela lo na bê ti e kue nga e bata acommandement ti lo.—Diko 1 Jean 3:19-22; 5:14, 15.
8. Na ngoi so li ti e aga kirikiri, Jéhovah ayeke mû maboko na e tongana nyen?
8 E yeke na bezoin ti tene li ti e aduti kpô ndali ti so akpale nde nde alingbi ti sara si li ti e aga kirikiri. Na lege ti ngangu ti e wani, e lingbi peut-être pëpe ti luti na lê ti aye so ayeke tara mabe ti e. Ye oko, mbeti psaume atene: “Tongana bibe ayeke mingi na bê ti mbi, tënë ti Mo so alungula vundu amû ngia na âme ti mbi.” (Ps. 94:19). Nga, Paul atene: “Ala gi bê ti ala na ndo ti mbeni ye pëpe, me na yâ ti aye kue, na lege ti sambela, na lege ti vorongo tere na Nzapa nga na sambela ti kiringo singila, ala hunda na Nzapa aye so agbu bê ti ala, na fade siriri ti Nzapa so ahon ndo ti bibe kue ayeke bata bê ti ala nga na lege ti hingango ndo ti ala na lege ti Christ Jésus.” (aPhil. 4:6, 7). Tongana e ye ti hon ndo ti akota gingo bê ti e, a lingbi e diko Mbeti ti Nzapa nga e gbu li na ndo ni.—2 Tim. 3:15-17.
9. Nyen la alingbi ti mû maboko na e na ngoi so e wara abibe so ayeke na lege ni pëpe?
9 Na ambeni ngoi, bê ti e alingbi ti nze na ye so alingbi ti sara si e wara abibe so ayeke na lege ni pëpe. Peut-être e bâ so e lingbi pëpe ti sara mbeni kusala so Bible ahunda na e ti sara wala ti sara kusala na yâ ti congrégation. Ge nga kue, Jéhovah alingbi ti dë bê ti e na lo yeke mû maboko na e. Zia e bâ mbeni tapande ni. Na ngoi so Jéhovah ahunda na Josué ti duti zo so amû li ni na yâ ti bira so ala yeke sara ande na angangu mara, Moïse atene na mara ni lo tene: “Gbu ngangu, na bê ti mo akpengba dä, zia mbeto asara mo pëpe, na mo kpe mbeto ti ala pëpe; teti L’Éternel Nzapa ti mo, Lo so ayeke gue na mo, fade Lo zia ti sara na mo pëpe, na Lo zia mo pëpe.” (Deut. 31:6). Na lege ti mungo maboko ti Jéhovah, Josué ague lani na azo ti Nzapa na Sese ti Zendo na ala sö benda na ndo ti awato ti ala kue. Na Ngu bengba, Moïse awara lani mara ti mungo maboko so na mbage ti Nzapa.—Ex. 14:13, 14, 29-31.
10. Tongana mbeni ye ti vundu asara si e wara kpale ti seni, nyen la alingbi ti mû maboko na e?
10 Aye ti vundu alingbi ti sara si e duti na nzoni seni na lege ti mitele pëpe. Tâ tënë, tongana e te ye nzoni, e wu tere ti e nzoni, e sara aye ti wanguru lakue, e sara si tere ti e nga na ndo so e lango dä aduti na saleté pëpe, a yeke sara si e duti nzoni. Nga tongana e gbu li ti e na ndo ti ye so Bible afa na ndo ti gigi ti kekereke, a lingbi ti sara nzoni na seni ti e. Tongaso, na ngoi so e yeke na yâ ti mbeni tara, a yeke nzoni e dabe ti e so ye so asi nga na Paul, nga e dabe ti e na atënë ti lo so amû ngangu na zo so lo tene: “A pete e mbage na mbage kue, me e lingbi lakue ti yengi tere ti e; e hinga mbeni ye ti sarango ni pëpe, me lakue e wara mbeni lege ti sigigi dä; azo asara ye ti ngangu na e, me a dö e a zia gi tongaso pëpe; a kinda e, me a futi e pëpe.”—2 aCor. 4:8, 9.
11. E lingbi ti sara nyen ti kiri ti wara seni na lege ti yingo?
11 Ambeni tara alingbi ti sara si e duti na nzoni seni na lege ti yingo pëpe. Ge nga kue, Jéhovah alingbi ti mû maboko na e. Mbeti ti Nzapa adë bê ti e atene: “L’Éternel abata azo so ayeke tï, na Lo yä na nduzu ala kue so tere ti ala aba.” (Ps. 145:14). Ti kiri ti wara nzoni seni na lege ti yingo, a lingbi e hunda a-ancien ti mû maboko na e (Jacq. 5:14, 15). Tongana e bata lakue na li ti e beku ti fini ti lakue lakue so Bible asara tënë ni, a yeke mû maboko na e ti gbu ngangu na ngoi so aye atara mabe ti e.—Jean 17:3.
Atapande ti azo so Nzapa adë bê ti ala
12. Fa tongana nyen Jéhovah adë bê ti Abraham.
12 Mbeni zo ti sungo psaume atene: “Dabe Mo [Jéhovah] na tënë so Mo mû na boi ti Mo, teti Mo sara si mbi zia bê ti mbi na tënë so. Ye so alungula vundu ti mbi na yâ pono ti mbi ayeke tënë ti Mo so amû fini na mbi.” (Ps. 119:49, 50). Laso, e yeke na Bible so ayeke tënë ti yanga ti Jéhovah so na yâ ni a yeke wara gbâ ti tapande ti azo so Nzapa adë bê ti ala. Na tapande, Abraham ayeke lani na vundu na ngoi so lo mä so Jéhovah ayeke gue ti futi Sodome na Gomorrhe. Koli be-ta-zo so ahunda Nzapa lo tene: “Fade Mo futi azo ti mbilimbili legeoko na azo ti sioni?” Jéhovah adë bê ti Abraham lo tene so tongana lo wara azo ti mbilimbili 50, lo yeke futi Sodome pëpe. Ye oko, fani oku Abraham ahunda Jéhovah lo tene: Ka tongana azo ti mbilimbili ni ayeke gi 45? 40? 30? 20? 10? Na angoi kue so Abraham ayeke hunda atënë so, Jéhovah akanga bê lo ku nga na nzoni bê lo dë bê ti Abraham so lo yeke futi Sodome pëpe. Atâa so na yâ ti gbata ni azo ti mbilimbili asi bale-oko pëpe, Jéhovah abata Lot na amolenge ti lo ti wali.—Gen. 18:22-32; 19:15, 16, 26.
13. Tongana nyen la Anne afa so lo zia bê ti lo kue na Jéhovah?
13 Anne so ayeke wali ti Elkana aye lani mingi ti wara mbeni molenge. Me lo yeke lani ngombo na ye so amû vundu na lo mingi. Lo sambela Jéhovah na ndo ti tënë so na Kota Prêtre Eli atene na lo: “[Zia] Nzapa ti Israël amû na mo ye so mo hunda Lo dä.” Tënë so adë bê ti Anne “na lê ti lo ayeke na vundu mbeni pëpe.” (1 Sam. 1:8, 17, 18). Anne azia bê ti lo kue na Jéhovah, lo hinga so Jéhovah ayeke bâ lege ti kpale ti lo ni. Atâa so Anne ahinga pëpe ye so ayeke si ande na pekoni, lo yeke na siriri ti bê. A si na mbeni ngoi, Jéhovah akiri tënë na sambela ti lo. Lo mû ngo na lo dü molenge ti koli, lo zia iri ti lo Samuel.—1 Sam. 1:20.
14. Ngbanga ti nyen David ayeke na bezoin ti dengo bê? Zo wa la lo hunda lo ti dë bê ti lo?
14 David, gbia ti Israël ti giriri, ayeke mbeni tapande ti zo so Jéhovah adë bê ti lo. Teti so Jéhovah ayeke ‘bâ bê ti zo’, na ngoi so lo soro David ti duti ande gbia ti Israël, lo hinga so David amû bê ti lo kue ti voro lo (1 Sam. 16:7; 2 Sam. 5:10). Ye oko, na pekoni David asara lango-sioni na Bath-Séba na lo gi ti honde ndo ti siokpari ni na lege so lo sara si a fâ koli ti Bath-Séba. Na ngoi so David abâ so ye so lo sara so ayeke sioni mingi, lo sambela Jéhovah lo tene: “Na lege ti kota nzobe ti Mo, Mo mbô kengo-ndia ti mbi. Sukula mbi nzoni si sioye ti mbi kue awe, Mo sukula mbi si siokpari ti mbi awe. Teti mbi hinga kengo-ndia ti mbi, na siokpari ti mbi ayeke na gbele mbi lakue.” (Ps. 51:3-5). David agbian lani bê ti lo biani na Jéhovah apardone lo. Ye oko, David abâ pasi na aye so aga na peko ti siokpari ti lo (2 Sam. 12:9-12). Me nzoni bê ti Jéhovah adë lani bê ti wakua ti lo so asara tere ti lo kete.
15. Maboko wa Jéhovah amû na Jésus ngoi kete kozoni si lo kui?
15 Na ngoi so Jésus ayeke na sese, lo tingbi na gbâ ti akpale. Nzapa azia lege si akpale ni so atara mabe ti Jésus, me lo ngbâ be-ta-zo. Lo yeke lani zo so alingbi kue so azia bê ti lo kue na Jéhovah lakue na lo fa so Jéhovah la ayeke na droit ti komande dunia kue. Ngoi kete kozoni si a kä Jésus na a fâ lo, lo sambela Jéhovah lo tene: “Zia a sara ye so bê ti mbi aye pëpe, me a sara ye so bê ti mo aye.” Na pekoni, mbeni ange asi na tere ti Jésus na ange ni akpengba lo (Luc 22:42, 43). Nzapa adë bê ti Jésus, lo kpengba lo nga lo mû maboko na lo na ngoi ni so.
16. Jéhovah ayeke mû maboko na e tongana nyen na ngoi so fini ti e ayeke na lê ti kuâ ndali ti so e ye ti ngbâ be-ta-zo?
16 Même tongana fini ti e ayeke na lê ti kuâ ndali ti so e ye ti ngbâ be-ta-zo na Jéhovah, lo lingbi ti mû maboko na e ti ngbâ be-ta-zo na a yeke ye so lo yeke sara. Na ndo ni, beku ti zingongo ti akuâ ayeke dë bê ti e. Nga e yeke ku kungo ngoi so ‘a yeke futi biaku biaku’ kuâ so ayeke ndangba wato ni! (1 aCor. 15:26). Awakua be-ta-zo ti Jéhovah nga na ambeni zo so akui Jéhovah agirisa ala pëpe, lo yeke zingo ande ala (Jean 5:28, 29; Kus. 24:15). Tongana e zia bê ti e kue na zendo so Jéhovah amû ti zingo akuâ, a yeke dë bê ti e nga a yeke mû na e beku na angoi so azo asara ye ti ngangu na e.
17. Tongana nyen la Jéhovah ayeke dë bê ti e na ngoi so mbeni zo so e ye lo akui?
17 Biani, bê ti e adë ti hinga so azo ti e so e ye ala mingi na so ayeke na ndembe so na yâ ti adû ti kuâ ayeke kiri ande na fini na yâ ti pendere fini dunia so akpale ti laso ayeke duti ande dä mbeni pëpe! So pasa si awakua ti Jéhovah so ayeke ti “azo mingi mingi” ayeke na ni ti sö kuâ na ngoi ti futingo sioni dunia so na ti yamba azo so a yeke zingo ande ala nga ti fa ye na ala!—Apoc. 7:9, 10.
Mo yeke na gbe ti maboko ti Nzapa ti lakue lakue
18, 19. Tongana nyen la awakua ti Jéhovah awara dengo bê na ngoi so a sara ye ti ngangu na ala?
18 Na yâ ti bia so Moïse ahe so atënë ti yâ ni akpengba zo nga adë bê ti zo, lo tene na azo ti Israël lo tene: “Nzapa ti lakue lakue ayeke ndo ti duti ti mo, tïtî Lo ti lakue lakue ayeke na gbe mo.” (Deut. 33:27). Na pekoni, prophète Samuel atene na azo ti Israël: “A lingbi i zia lege ti L’Éternel pëpe, i sara na L’Éternel na bê ti i kue. . . Ngbanga ti kota iri ti Lo, fade L’Éternel azia azo ti Lo pëpe.” (1 Sam. 12:20-22). Tongana e ngbâ lakue ti voro gi Jéhovah, lo yeke girisa e lâ oko pëpe. Lakue lo yeke mû na e maboko so e yeke na bezoin ni.
19 Na alango ti nda ni so ayeke ngangu mingi Jéhovah ayeke mû maboko na azo ti lo nga lo yeke dë bê ti ala. Teti angu mingi, a sara ye ti ngangu na aita ti e saki mingi na ndo ti sese kue nga a bi ala na da ti kanga gi ndali ti so ala yeke sara na Jéhovah. Aye so asi na ala afa so Jéhovah ayeke dë biani bê ti awakua ti lo na angoi ti tara. Na tapande, a dë lani ngbanga ti kanga ti ngu 23 na ndo ti mbeni ita ti e na ngbene Union Soviétique ndali ti mabe ti lo. Atâa so kue, lo wara lege ti wara kobe ti yingo so ayeke kpengba lani lo nga ayeke dë bê ti lo. Lo tene: “Na yâ ti angu so kue, mbi manda ti zia bê ti mbi kue na Jéhovah na lo mû ngangu na mbi.”—Diko 1 Pierre 5:6, 7.
20 Atâa ye wa la asi na e, a yeke nzoni e girisa pëpe atënë ti zo ti sungo psaume so, so adë bê ti zo: “L’Éternel ake azo ti Lo pëpe.” (Ps. 94:14). Atâa so e wani e yeke na bezoin ti tene a dë bê ti e, e yeke nga na kota pasa ti dë bê ti amba ti e. Na yâ ti article ti peko e yeke bâ ande tongana nyen e lingbi ti dë bê ti azo so ayeke na yâ ti vundu na yâ ti dunia so, so akpale ayeke dä mingi.
Mo yeke kiri tënë tongana nyen?
• Ambeni ye wa alingbi ti sara si e yeke na vundu?
• Tongana nyen la Jéhovah ayeke dë bê ti awakua ti lo?
• Tongana fini ti e ayeke na lê ti kuâ, nyen la alingbi ti dë bê ti e?
20. Ngbanga ti nyen e yeke na kite oko pëpe so Jéhovah ayeke zia ande e pëpe?
[Encadré/Afoto na lembeti 23]
Lege ti luti na gbele aye so alingbi ti sara ngangu na ndo ti . . .
▪ bê ti e Ps. 147:3; 1 Jean 3:19-22; 5:14, 15
▪ abibe ti e Ps. 94:19; aPhil. 4:6, 7
▪ atënë ti bê ti e Ex. 14:13, 14; Deut. 31:6
▪ seni ti e na lege ti mitele 2 aCor. 4:8, 9
▪ seni ti e na lege ti yingo Ps. 145:14; Jacq. 5:14, 15