Jéhovah ayeke bata ala so azia beku ti ala na lo
“Zia nzobe ti Mo na tene-biani ti Mo abata mbi lakue.”—PSAUME 40:12.
GBIA David ti Israël ti giriri ‘aku L’Eternel na be-nze-pepe’ na ye so apusu lo ti tene so Jéhovah ‘ayeda na lo,’ wala Lo dengi mê ti mä lo, ‘na Lo mä toto ti lo.’ (Psaume 40:2). Fani mingi, lo mveni lo bâ tongana nyen Jéhovah abata ala so aye Lo. A yeke tongaso si David alingbi lani ti hunda na Jéhovah ti bata lo lakue (Psaume 40:12). Teti so a diko David na popo ti akoli na awali be-ta-zo so a zê na ala “londongo ti awakinda ti nzoni ahon”, ti ndembe so Jéhovah ayeke bata lo nzoni na yâ ti li ti Lo tongana mbeni zo so ayeke wara ande futa so (aHébreu 11:32-35). Na lege so, a bata gigi ti lo ti kekereke na mbeni lege so ayeke tâ nzoni mingi. A sû iri ti lo awe na yâ “mbeti ti dabe” ti Jéhovah.—Malachie 3:16.
2 Atâa so ala duti na fini a ninga mingi kozoni si Jésus aga na sese, abe-ta-zo so a fa iri ti ala na aHébreu chapitre 11 asala ye alingbi na ye so Jésus afa tongana lo tene: “Zo so andoye fini ti lo, fade lo girisa fini ti lo; na zo so ake fini ti lo na sese so, fade lo bata fini ti lo teti fini ti lakue lakue.” (Jean 12:25). Tongaso, dutingo azo so Jéhovah ayeke bata ala aye pëpe ti tene so pasi wala salango ngangu ayeke si na e oko pëpe. Nde na so, a ye ti tene so a yeke bata e na lege ti yingo si dutingo ti e na gbele Nzapa alingbi ti ngbâ lakue nzoni.
3 A sala sana nga na ye ti kamene mingi na Jésus, même awato ti lo awara lege ti sala si lo kui tâ kuâ ti sioni nga na ti kamene. Ye oko, ye so aye pëpe ti fa so Jéhovah asala ye nde na zendo ti lo ti batango Messie ni (Esaïe 42:1-6). Londongo ti Jésus lango ota na peko ti kuâ ti kamene so afa so Jéhovah amä toto ti lo ti wara mungo maboko (legeoko tongana ti so lo mä lani David). Ti kiri tënë na toto so, Jéhovah amû lani ngangu na Jésus ti ngbâ be-ta-zo (Matthieu 26:39). Teti so a bata lo tongaso, Jésus awara na yayu fini so a lingbi ti futi ni pëpe, nga azo kutu mingi so afa na gigi mabe na yâ sandaga so lo mû ti zi azo ayeke na beku ti wara fini ti lakue lakue.
4 E lingbi ti hinga na bê ti e biani so Jéhovah aye (nga lo lingbi) ti bata awakua ti lo laso legeoko tongana ti so lo sala na ngoi ti David nga na ti Jésus (Jacques 1:17). Kete tanga ti aita ti Jésus so a sa yingo na ndo ti ala so ade na sese ge alingbi ti zia bê ti ala kue na zendo ti Jéhovah so: “Ye ti héritier so afuti pëpe, na a yeke na sioni pëpe, na a miro pëpe . . . A bata [ni] na yayu teti i, i so ngangu ti Nzapa abata i na lege ti mabe si i wara salut so A leke awe ti fa na gigi na ngoi ti nda ni.” (1 Pierre 1:4, 5). “Ambeni ngasangbaga”, so ayeke na beku ti ngbâ na sese, alingbi nga ti zia bê ti ala kue na Nzapa nga na zendo so lo mû na lege ti wasungo psaume: “O, i ndoye L’Eternel, i azo ti Lo kue ti nzobe. L’Eternel abata [a]be-ta-zo.”—Jean 10:16; Psaume 31:24.
A bata ala na lege ti yingo
5 Na ngoi ti e Jéhovah aleke aye ti bata azo ti lo na lege ti yingo. Atâa so lo yeke bata ala yongoro pëpe na salango ngangu wala na akpale nga na akota ye ti ngangu so amû ndo, lakue lo yeke mû maboko na ala nga lo yeke mû na ala ngangu so ala yeke na bezoin ni ti bata na kpengba songo ti ala na lo. Ala leke songo so na ndo mabe ti ala na yâ sandaga ti Jésus so, na ndoye, Nzapa amû ti zi azo. Na popo ti aChrétien be-ta-zo so, Nzapa asa yingo na ndo ti ambeni ti ga agbia legeoko na Christ na yayu. A diko ala mbilimbili tongana amolenge ti Nzapa na lege ti yingo. Tënë so abâ ala: ‘Lo lungula e na gbe ti ngangu ti bingo, na Lo zia e na yâ royaume ti Molenge ti ndoye ti Lo; na yâ Lo, A ton e, na e wara pardon ti siokpari ti e.’—aColossien 1:13, 14.
6 Tanga ti aChrétien kutu mingi ahinga biani so ala nga alingbi ti wara nzoni na lege ti sandaga ti Jésus so Nzapa amû ti zi azo. E diko: “Molenge Ti Zo aga si azo asala boi na Lo pëpe, me ti sala boi, na ti mû fini ti Lo tongana wen teti azo mingi.” (Marc 10:45). A-Chrétien so ayeke ku kungo ti wara na ngoi so alingbi “liberté ti gloire ti amolenge ti Nzapa.” (aRomain 8:21). Ti ku na ngoi so, ala yeke bâ na nene ni mingi songo ti ala mveni na Nzapa nga ala yeke sala kue ti kpengba songo so.
7 Mbeni lege so Jéhovah ayeke bata nzoni duti ti azo ti lo na lege ti yingo ayeke na lekengo mbeni kapa ti fango ye so ayeke gue lakue na li ni. Kapa so amû maboko na ala ti gbu nda ti tâ tënë lakue mbilimbili ahon ti kozo. Jéhovah ayeke mû nga Tënë ti lo, bungbi ti lo nga na yingo vulu ti lo ti fa ye na e. Na gbe ti fango lege ti “ngbâ be-ta-zo na ti ndara”, azo ti Nzapa ayeke tongana mbeni sewa na ndo lê sese kue. Bungbi ti ngbâa ni ayeke bâ lege ti aye so atia sewa ti azo ti Jéhovah na lege ti yingo, nga tongana a hunda ni lo yeke bâ lege ti aye ti mitele so atia ala atâa mara ti ala ayeke nyen wala dutingo ti ala ayeke so wa.—Matthieu 24:45, NW.
8 Legeoko tongana ti so Jéhovah abata Jésus na lege ti mitele pëpe na aye ti sioni ti awato ti lo, laso lo yeke bata nga aChrétien tongaso pëpe. Me a ye pëpe ti fa so Nzapa ake ala. Oko pëpe! Nde na so, lo fa polele so lo yeke tâ na beku so ala yeke mû ande mbage ti lo na yâ kota tënë so andu dunia kue (Job 1:8-12; aProverbe 27:11). Jéhovah ayeke ke lâ oko pëpe ala so ayeke be-ta-zo na lo, “teti L’Eternel aye fango ngbanga ti mbilimbili, azo ti Lo ti nzobe [“abe-ta-zo ti lo”, NW ], Lo zia ala pëpe; Lo bata ala lakue.”—Psaume 37:28.
Nzobe nga na tâ tënë abata ala
9 Na yâ sambela ti lo so a sû ni na Psaume 40, David ahunda ti tene a bata lo na nzobe nga na tâ tënë ti Jéhovah. Tâ tënë ti Jéhovah nga na ndoye ti lo ti ye ti mbilimbili ahunda ti tene lo fa tâ polele aye so lo hunda. Ala so ayeke bata andia ti Jéhovah, mingi ni andia so ayeke bata ala yongoro na aye ti vundu, mbito nga na akpale so ala so ake ni ayeke wara. Na tapande, e lingbi ti bata tele ti e mveni nga na azo ti e yongoro na akpale so ayeke zia kota vundu na bê ti zo tongana e kpe nyongo mbangi nga na nyongo sämba ahon ndo ni, salango pitan nga na salango ye ti ngangu. Nga, même ala so ague yongoro na tâ tënë ti Jéhovah (tongana ti so David asala na ambeni ngoi) ayeke na beku so Nzapa angbâ lakue “ndo ti honde tele” teti awasiokpari so agbian bê ti ala. Azo tongaso alingbi ti tene na ngia: “Fade Mo bata mbi si ye ti ngangu asala mbi pëpe.” (Psaume 32:7). So tâ nzobe si Nzapa ayeke na ni!
10 Mbeni ye so afa nzobe ti Nzapa ayeke so lo gboto mê ti awakua ti lo ti duti lakue nde na sioni sese, so na yâ ti kete ngoi fade lo futi ni. E diko: “I ndoye sese so pëpe, wala ye so ayeke na sese so. Tongana mbeni zo andoye sese so, ndoye ti Babâ ayeke na yâ lo pëpe; teti ye kue so ayeke na sese so, nzara ti mitele, nzara ti lê, na fandara ti fini, alondo na Babâ pëpe, me a londo na sese so.” Tongana e mä gbotongo mê so nga e bata ni, e lingbi biani ti bata fini ti e teti lakue lakue, ndali ti so versê ni angbâ ti tene: “Na sese so ayeke hon, na nzara ni kue, me zo so asala ye so Nzapa aye, lo duti lakue lakue.”—1 Jean 2:15-17.
Bingo bê na lege ni, hingango nda ti ye nga na ndara abata ala
11 Yingo vulu apusu lani Salomon, molenge ti David, ti sû tënë so na ala so aye ti nzere na lê ti Nzapa: “Fade bingo bê na lege ni asala sinziri ti mo, na fade hingango nda ti ye abata mo.” Lo mû wango so nga: “Mo gi lege ti wara ndara . . . Mo zia ndara pëpe, na fade lo sala sinziri na tele ti mo; mo ndoye lo, na fade lo bata mo.”—aProverbe 2:11; 4:5, 6.
12 E yeke sala ye na bingo bê na lege ni tongana e gbu li na ndo ye so e manda na yâ Tënë ti Nzapa. Salango tongaso ayeke mû lege na e ti maï hingango nda ti ye ti e si e lingbi ti zia aye so ayeke na lege ni na kozo ndo. Ye so ayeke kota ye mingi, ndali ti so, na lege ti aye so asi na ala, mingi ti azo na popo ti e ahinga so akpale ayeke ga tongana, na bê ti ala mveni wala pëpe, azo azia na kozo ndo aye so ayeke na lege ni pëpe. Atâa so Jéhovah ayeke wa e ti gi aye ti yingo so ayeke kota mingi, sese ti Satan ayeke wa e ti wara akungba na lege ti mitele, kota ndo nga na ngangu ti komande. Ziango aye ti sese ti Satan kozo na aye ti yingo alingbi ti ga na kangbi na yâ ti sewa, alingbi ti buba yâ ti songo ti akamarade nga alingbi ti sala si aye ti yingo so e zia na gbele e aga gi asenge ye na lê ti e. Ye so ayeke si na pekoni ayeke so mbeni zo alingbi ti wara gi aye ti vundu so Jésus afa ni na yâ ti atënë ti lo so: “Tongana mbeni zo awara ye ti sese so kue, na lo girisa fini ti lo, fade lo wara faïda ti nyen?” (Marc 8:36). Ndara ayeke fa na e ti mä wango ti Jésus so: “I gi royaume ti Nzapa na mbilimbili ti Lo kozoni, na fade A mû ye so kue na i nga.”—Matthieu 6:33.
Sioni ti bingo bê na mo mveni kozo
13 Bingo bê na zo mveni ayeke mbeni ye so a dü azo na ni dungo. Ye oko, tongana anzara ti bê ti zo mveni nga na aye so lo ye aga aye so na yâ ti gigi ti lo ayeke kota ahon atanga ni kue, akpale ayeke ga na pekoni. Tongaso, ti bata nzoni songo ti e ti kamarade na lo, Jéhovah afa na e ti kpe bingo bê na ndo e mveni kozo. Bingo bê na ndo mo mveni kozo aye ti tene “ti bi bê gi na ndo anzara ti bê ti mo mveni, aye so mo yeke na bezoin ni wala aye so mo sala nzara ni.” So ayeke biani salango ye ti tele ti azo mingi laso. A yeke senge pëpe si Bible atene kozoni so na “lâ ti nda ni” ti aye ti sioni sese ti Satan, azo ayeke ga ande ‘azo so andoye tele ti ala mveni,’ wala azo so abi bê gi na ala mveni kozo.—2 Timothée 3:1, 2.
14 A-Chrétien abâ biani so lege ti ndara ayeke ti bata komandema ti Bible so ahunda ti bi bê na ambeni zo, ti ye ala tongana ti so e ye na tele ti e mveni (Luc 10:27; aPhilippien 2:4). Mingi ni azo alingbi ti bâ komandema so tongana mbeni ye so zo ayeke wara nzoni dä pëpe; ye oko, komandema so ayeke kota ye mingi tongana e ye ti wara nzoni mariage, mbeni songo ti sewa so amû ngia nga na anzoni kamarade. Tongaso, tâ wakua ti Jéhovah ayeke zia lâ oko pëpe si bingo bê na ndo lo mveni, so ayeke mbeni ye so a dü lo na ni, akomande fini ti lo si lo gi oko pëpe aye so ayeke tâ kota ye mingi, so ti tene akusala so abâ vorongo ti Nzapa ti lo, Jéhovah.
15 Bingo bê na ndo lo mveni kozo alingbi ti gue na mbeni zo ti bâ tele ti lo so lo yeke mbilimbili mingi, na tongaso lo lingbi ti ga mbeni zo so, na lê ti lo, gi atënë ti lo si ayeke na lege ni, wala ti ga zo ti fandara. A yeke na lege ni so Bible atene: “O zo, mo so mo yeke fâ ngbanga na li ti mbeni zo, mo yeke na tënë ti kiri pëpe; teti tongana mo fâ ngbanga na li ti mbeni zo, mo yeke fâ ngbanga na li ti mo mveni, teti mo so mo yeke fâ ngbanga, mo yeke sala ye so nga.” (aRomain 2:1; 14:4, 10). Lani amokonzi-nzapa ti ngoi ti Jésus abâ ti ala so ala yeke tâ mbilimbili mingi, na tongaso ala tene na bê ti ala so ala lingbi awe ti dë ngbanga na li ti Jésus na adisciple ti lo. Na salango tongaso, ala sala tele ti ala mveni tongana awafango ngbanga. Teti ala lingbi pëpe ti bâ afaute ti ala mveni, ala kiri afâ ngbanga ngangu gi na li ti ala mveni.
16 Judas, disciple so akä Jésus, aga zo ti fango ngbanga na li ti azo. Na mbeni ngoi so ala yeke na Béthanie, tongana Marie, ita ti Lazare, atuku yombo na gere ti Jésus, Judas ake na kuru go. Lo fa ngonzo ti lo na tenengo: “Teti nyen ala kä yombo so pëpe teti denier ngbangbo ota? si a mû nginza ni na awanzinga.” Me tondo ni angbâ ti tene: “Lo tene so pëpe teti bê ti lo aye awanzinga, me teti lo yeke wanzi, na lo yeke zo ti bata nginza, na lo nzi nginza so azo amû na ala.” (Jean 12:1-6). Zia e ga tongana Judas wala amokonzi-nzapa so lâ oko pëpe, ala so ayeke ndulu ti fâ ngbanga na li ti azo, me so ti tâ tënë ni ala yeke fâ ngbanga gi na li ti ala mveni.
17 Ye ti mawa ni ayeke so, atâa so ala yeke azo ti nzi tongana Judas pëpe, ambeni kozo Chrétien atï na yâ ti baba, na ala ga azo so ayä iri ti ala mveni. Na ndo ala, Jacques asû na mbeti: “I yä iri ti i mveni na lege ti fandara ti i.” Na lo kiri lo tene: “Yango-iri kue tongaso ayeke sioni.” (Jacques 4:16). Pikango kate ndali ti aye so e sala wala amatabisi ti kusala so e wara na yâ bungbi ti Jéhovah ayeke salango sioni na tele ti e mveni (aProverbe 14:16). E dabe ti e na ye so asi na bazengele Pierre, so na mbeni ngoi lo zia bê ti lo na lo mveni ahon ndo ni, na lo pika kate tongaso: “Kamême azo kue azia Mo, fade mbi zia Mo kete pëpe. . . . Même tongana a yeke ngbanga ti mbi ti kui na Mo, fade mbi bele tënë ti Mo pëpe.” Ti tâ tënë ni, e yeke nga na ye oko pëpe ti pika kate ti e dä. Ye kue so e wara ayeke gi ndali ti nzobe ti Jéhovah. Dango bê ti e na ye so ayeke sala ande si e kpe ti yä iri ti e mveni.—Matthieu 26:33-35, 69-75.
18 Bible atene na e: “Fandara aga kozoni si futingo ye aga, na be-kota aga kozoni si tingo ni aga.” Ngbanga ti nyen? Jéhovah akiri tënë: “Fandara, be-kota . . . mbi ke.” (aProverbe 8:13; 16:18). A yeke ye ti dongo bê pëpe so Jéhovah asala ngonzo ngangu ndali ti “kpengba bê ti gbia ti Assyrie, na gloire ti fandara ti lê ti lo.” (Esaïe 10:12). Jéhovah ase lo ngbanga ni. Na yâ ti kete ngoi, fade sese kue ti Satan, legeoko na amokonzi ni so lê abâ wala so lê abâ pëpe na so ayeke azo ti baba, azo so abâ tele ti ala kota mingi, ayeke wara ngbanga. Zia e haka lâ oko pëpe peko ti bibe ti kpengba-li ti awato ti Jéhovah!
19 Atâ Chrétien ayeke na anda ti tënë kue ti pika kate na ndo dutingo ti ala ti wakua ti Jéhovah (Jérémie 9:24). Na oko ngoi ni, ala yeke nga na anda ti tënë kue ti duti lakue na tâ be-ti-molenge. Ngbanga ti nyen? Ngbanga ti so “azo kue asala siokpari awe, ala lingbi na gloire ti Nzapa pëpe”. (aRomain 3:23). Tongaso, ti bata dutingo ti e tongana wakua ti Jéhovah, a lingbi e duti na bibe ti bazengele Paul, so lo tene: “Christ Jésus aga na sese so ti sö awasiokpari.” Na pekoni lo kiri lo tene: “Na popo ti ala so mbi yeke wasiokpari ti kota ahon.”—1 Timothée 1:15.
20 Teti so azo ti Jéhovah ayeda na ngia ti zia aye ti ala na peko na ti zia aye ti Nzapa na kozo ndo, e lingbi ti duti na beku biani so fade Jéhovah ayeke ngbâ ti bata ala na lege ti yingo. E lingbi nga ti duti na beku so, na ngoi so kota ye ti vundu ayeke sungba, Jéhovah ayeke bata ande azo ti lo gi na lege ti yingo pëpe me na lege ti mitele nga. Na ngoi so ala yeke ga ti lï ande na fini sese ti Nzapa, ala lingbi ti tene na kota go: “Bâ, Lo so ayeke Nzapa ti e so e ku Lo, na fade Lo sö e. Lo so ayeke L’Eternel so e ku Lo, fade e yeke na ngia, na e duti na ngia na yâ salut ti Lo.”—Esaïe 25:9.
Mo dabe mo na ni?
• Tongana nyen a bata lani Gbia David na Jésus Christ?
• Tongana nyen a yeke bata azo ti Jéhovah laso?
• Ngbanga ti nyen a lingbi e kpe ti bi bê gi na ndo e mveni kozo?
• Ngbanga ti nyen e lingbi ti pika kate nga e duti na tâ be-ti-molenge?
[Ahundango tënë ti manda na ye]
1. Gbia David ahunda nyen na Jéhovah? Na lege wa a mû na lo ye so lo hunda so awe?
2. Na lege wa Mbeti ti Nzapa amû maboko na e ti hinga tongana nyen Jéhovah ayeke bata e?
3. Nyen la afa na e biani so Jéhovah abata Christ Jésus? Na ye ti pekoni ayeke nyen?
4. A-Chrétien so a sa yingo na ndo ti ala nga na “ambeni ngasangbaga” ayeke na beku wa?
5, 6. (a) Na ngoi ti e, a bata azo ti Nzapa tongana nyen? (b) Songo ti nyen si ala so a sa yingo na ndo ti ala ayeke na ni na Jéhovah? Ka ala so ayeke na beku ti ngbâ na sese?
7. Laso, na lege ti nyen si Jéhovah ayeke bata nzoni duti ti azo ti lo na lege ti yingo?
8. Beku wa Jéhovah ayeke na ni na ndo abe-ta-zo ti lo? Na lo mû zendo ti sala nyen na ala?
9, 10. (a) Tâ tënë ti Jéhovah ayeke bata azo ti lo tongana nyen? (b) Tongana nyen Bible afa so Jéhovah ayeke bata abe-ta-zo ti lo na lege ti nzobe ti lo?
11, 12. Fa tongana nyen bingo bê na lege ni, hingango nda ti ye nga na ndara ayeke bata e.
13, 14. Bingo bê na mo mveni kozo aye ti tene nyen? Na ngbanga ti nyen a yeke lege ti ndara pëpe ti ga tongaso?
15, 16. (a) Bingo bê na ndo zo mveni kozo alingbi ti pusu zo ni ti sala nyen? Tapande ti azo wa afa ni? (b) Ti tâ tënë ni, tongana mbeni zo ayeke ndulu ti fâ ngbanga na li ti azo, lo yeke sala nyen?
17. Mû mbeni tapande ti fa kpale so ague tâ oko na yango-iri ti e mveni wala na ziango bê na e mveni ahon ndo ni.
18. Jéhovah abâ fandara tongana nyen?
19. Na lege wa azo ti Nzapa ayeke pika kate nga ala yeke na tâ be-ti-molenge?
20. Tongana nyen Jéhovah ayeke bata azo ti lo fadeso? Nga tongana nyen lo yeke bata ala ande na ngoi so ayeke ga?
[Foto na lembeti 9]
Tongana nyen Jéhovah abata David nga na Jésus?
[Foto na lembeti 11]
Na alege wa a yeke bata azo ti Nzapa laso na lege ti yingo?
[Foto na lembeti 12]
Atâa so e yeke pika kate ti duti wakua ti Jéhovah, a lingbi e duti lakue na tâ be-ti-molenge