‘Bɛva Ɔ Gyakɛ’
1. Kɛ ɔkɛyɛ na yɛayɛ azonvolɛ mɔɔ bɔ mɔdenle la ɛ?
1 Gyisɛse angɔ kilehilevolɛma sukulu biala ɛdeɛ, noko tetedwɛkɛ nu yemɔ a le Sonvolɛ kpole mɔɔ tɛla biala a. Nea anyelielɛ mɔɔ ɔyɛ kɛ yɛnyia Gyisɛse ɛzonlenlɛ gyima ne anwo kɛlɛtokɛ mɔɔ baboa yɛ a. Amaa yɛayɛ alasevolɛ mɔɔ bɔ mɔdenle la, ɔwɔ kɛ ‘yɛfa ɔ gyakɛ.’—1 Pita 2:21.
2. Duzu a baboa yeamaa yɛanyia Kelaese ɛlɔlɛ ne bie yɛamaa menli ɛ?
2 Da Ɛlɔlɛ Ali Kile Menli: Menli nwo ɛlɔlɛ mɔɔ Gyisɛse nyianle la manle ɔhilehilele bɛ. (Maa. 6:30-34) Menli dɔɔnwo mɔɔ wɔ yɛ azɛlɛsinli ne anu la “ɛlɛte nyane” na bɛhyia nɔhalɛ ne anwo kpole kpalɛ. (Wulo. 8:22) Saa yɛsuzu bɛ gyinlabelɛ ne mɔɔ ɛnle kpalɛ nee kɛzi Gyihova kulo bɛ la anwo a, ɔbaha yɛ yeamaa yɛahɔ zo yɛali bɛ daselɛ. (2 Pita 3:9) Bieko, saa menli nwu kɛ yɛdwenle bɛ nwo amgba a, bɛbayɛ ye ndɛndɛ bɛadie edwɛkɛ ne.
3. Mekɛ boni mɔ anu a Gyisɛse lile awie mɔ daselɛ a?
3 Dua Adenle Biala Azo Di Daselɛ: Gyisɛse luale adenle biala mɔɔ ɔnyianle la azo lile awie mɔ daselɛ. (Mat. 4:23; 9:9; Dwɔn 4:7-10) Zɔhane ala a yɛdayɛ noko yɛkulo kɛ yɛka nɔhalɛ ne anwo edwɛkɛ wɔ mekɛ mɔɔ yɛlɛyɛ yɛ alehyenlɛ biala gyima la. Bie mɔ maa Baebolo nee mbuluku bikye bɛ, amaa bɛahola bɛali daselɛ wɔ gyima nu, sukulu nu, mekɛ mɔɔ bɛlɛtu adenle anzɛɛ bɛlɛdi gua la yɛɛ mekɛ gyɛne nu.
4. Kɛ ɔkɛyɛ na Belemgbunlililɛ ne ayɛ debie mɔɔ yɛ daselɛlilɛ ne gyi zo ɛ?
4 Twe Adwenle Sie Belemgbunlililɛ ne Azo: Belemgbunlililɛ ne anwo edwɛkpa ne a ɛnee Gyisɛse daselɛlilɛ ne gyi zo a. (Luku 4:43) Bie a yɛnrɛbɔ Belemgbunlililɛ ne duma wɔ yɛ edwɛkɛhanlɛ ne anu ɛdeɛ, noko yɛkakye kɛ ɔwɔ kɛ yɛboa suamenle ne yɛmaa ɔnwu kɛzi nwolɛ hyia la. Mekɛ bɔbɔ mɔɔ yɛlɛka ninyɛne ɛtane mɔɔ ɛlɛkɔ zo wɔ ewiade mɔɔ kile kɛ yɛwɔ awieleɛ mekɛ ne anu anwo edwɛkɛ la, yɛbɔ “edwɛkɛ kpalɛ” nwo nolo titile.—Wulo. 10:15.
5. Amaa yɛabɔ mɔdenle wɔ daselɛlilɛ nu la, kɛzi ɔwɔ kɛ yɛfa Baebolo ne yɛdi gyima ɛ?
5 Fa Ɛ Nwo To Nyamenle Edwɛkɛ ne Azo: Wɔ Gyisɛse ɛzonlenlɛ gyima ne anu amuala, ɔvale ɔ nwo ɔdole Ngɛlɛlera ne azo. Yeambɔ ɔ ti anu yeangilehile. (Dwɔn 7:16, 18) Ɔzukoale Nyamenle Edwɛkɛ ne na ɔvale ɔlile gyima wɔ mekɛ mɔɔ Seetan ɛlɛsɔ ye anlea la. (Mat. 4:1-4) Amaa yɛahola yɛahilehile awie mɔ kpalɛ la, ɔwɔ kɛ yɛkenga Baebolo ne dahuu, na yɛdayɛ mumua ne yɛfa yɛdi gyima. (Wulo. 2:21) Saa yɛlɛye kpuyia nloa wɔ daselɛlilɛ nu a, ɔwɔ kɛ yɛfa Ngɛlɛlera ne yɛkilehile mɔɔ yɛlɛka la anu, na saa ɔkɛyɛ boɛ a, yɛkenga ye wienyi yɛfi Baebolo ne anu. Yɛkulo kɛ suamenle ne nwu ye kɛ tɛ yɛ ti anwo edwɛkɛ a yɛlɛka a, na emomu ɔgyi Nyamenle edwɛkɛ ne azo.
6. Duzu a Gyisɛse yɛle amaa ye edwɛkɛ ne aha tievolɛma ahonle ɛ?
6 Maa Wɔ Ngilehilelɛ Ɛha Ahonle: “Awie biala ɛtɛtendɛle kɛ nrenya ɛhye tendɛ la.” (Dwɔn 7:46) Ɛhye a le edwɛkɛ mɔɔ menli mɔɔ bɛzoanle bɛ kɛ bɛhɔhye Gyisɛse la hanle ye wɔ ɔ nwo wɔ mekɛ mɔɔ Falasiima nee sɛlɛvolɛ mgbanyinli ne bizale bɛ deɛmɔti bɛangye ye bɛamba la. Kɛ anrɛɛ Gyisɛse kɛhilehile edwɛkɛ nu ala la, ɔhilehilele wɔ adenle mɔɔ baha bɛ ahonle la azo. (Luku 24:32) Ɔvale edwɛkɛ mɔɔ kɔ zo alehyenlɛ biala la ɔyɛle neazo ɔmanle menli dele ye edwɛkɛ ne abo. (Mat. 13:34) Gyisɛse anga edwɛkɛ dɔɔnwo mɔɔ ye tievolɛma ɛnrɛde ɔ bo la. (Dwɔn 16:12) Ɔhwenle adwenle ɔhɔle Gyihova anwo zo na tɛ ɔ nwo zo. Saa ‘yɛkilehile wɔ adenle ɛhye azo’ a, yɛbayɛ kilehilevolɛma kpalɛ kɛ Gyisɛse la.—1 Tem. 4:16.
7. Duzu ati a Gyisɛse hɔle zo yɛle daselɛlilɛ gyima ne ɛ?
7 Di Daselɛ Ɔnva Nwo Kɛ Bɛndie na Bɛdwazo Bɛtia: Gyisɛse yɛle nwanwane ninyɛne mgbole ɛdeɛ, noko menli dɔɔnwo andie ye. (Luku 10:13) Ye abusua ne anu amra bɔbɔ zuzule kɛ “Yezɛ!” (Maa. 3:21) Noko akee Gyisɛse angyakyi. Ɔlale subane kpalɛ ali, ɔluakɛ ɛnee ɔdie ɔdi kɛ ɔlɛ nɔhalɛ ne mɔɔ bamaa menli anyia bɛ ti la. (Dwɔn 8:32) Ɔlua Gyihova moalɛ zo yɛsika yɛ bo kɛ yɛnrɛgyakyi daselɛlilɛ.—2 Kɔl. 4:1.
8, 9. Kɛ ɔkɛyɛ na yɛazukoa Gyisɛse, wɔ kɛzi edwɛkpa ne ati bɛfa ninyɛne bɛbɔ afɔle la ɛ?
8 Bɔ Afɔle Mɔɔ Hyia La Amaa Wɔayɛ Dɔɔnwo: Gyisɛse vale nwonane afoa nu ninyɛne bɔle afɔle amaa yeayɛ daselɛlilɛ gyima ne. (Mat. 8:20) Ɔlile daselɛ mɔɔ yeanze ɛvɛlɛ, bɔbɔ ɔdwu mekɛ ne bie a aleɛ dwo ye. (Maa. 6:35, 36) Ɛnee Gyisɛse ze kɛ mekɛ mɔɔ ɔfa yeayɛ gyima ne la anzo. Kɛmɔ “mekɛ ne ɛwie” la ati, yɛdayɛ noko yɛkulo kɛ yɛfa yɛ mekɛ, yɛ anwosesebɛ, nee mɔɔ yɛlɛ la kɔsɔɔti yɛbɔ afɔle yɛfa yɛsukoa Gyisɛse.—1 Kɔl. 7:29-31.
9 Ɛvoyia ne mɔɔ lumua la anu Keleseɛnema ɛnee le azonvolɛ mɔɔ bɔ mɔdenle ɔluakɛ bɛzukoale Gyisɛse. (Gyi. 4:13) Saa yɛsukoa tetedwɛkɛ nu Sonvolɛ mɔɔ tɛla biala la a, yɛdayɛ noko yɛbahola yɛayɛ yɛ daselɛlilɛ gyima ne bɔkɔɔ.—2 Tem. 4:5.