Duzu A Le Babelɔn Kpole Ne?
Baebolo ne bua kɛ
Yekile buluku ne ka “raalɛ bie” mɔɔ le “tuutuunli kpole” na ɔlɛ duma bie mɔɔ le “fealeranu edwɛkɛ” mɔɔ yemɔ a le “Babelɔn Kpole” ne la anwo edwɛkɛ. (Yekile 17:1, 3, 5) Raalɛ ɛhye gyi ɛkɛ ne maa adalɛ ɛzonlenlɛ mɔɔ wɔ ewiade amuala mɔɔ “bɛkakyi Nyamenle anwo nɔhalɛ ne bɛyɛ ye adalɛ” la.a (Wulomuma 1:25) Ɔwɔ nuhua kɛ ngakyile wɔ ɛzonlenlɛ ɛhye mɔ anu ɛdeɛ, noko bɛ muala bɛmmaa menli ɛnzonle nɔhalɛ Nyamenle, Gyihova.—Ditilɔnomi 4:35.
Mɔɔ maa yɛnwu Babelɔn Kpole ne la
Babelɔn Kpole ne le sɛkɛlɛneɛ adenle zo debie. Bɛluale “sɛkɛlɛneɛ zo” a bɛvale edwɛkɛ mɔɔ wɔ Yekile buluku ne anu la bɛmaanle a, ɔti ndelebɛbo wɔ nu kɛ yɛbaha kɛ Babelɔn Kpole ne gyi ɛkɛ ne maa debie na tɛ raalɛ bie ɔ. (Yekile 1:1) Eza ‘ɔde nzule dɔɔnwo azo,’ na ɛhye gyi ɛkɛ ne maa “mbusua nee menli dɔɔnwo nee maanle maanle nee aneɛ ngakyile.” (Yekile 17:1, 15) Raalɛ biala ɛnrɛhola ɛnrɛyɛ zɔ.
Babelɔn Kpole ne gyi ɛkɛ ne maa maanle maanle kɔsɔɔti ahyehyɛdeɛ bie. Bɛfɛlɛ ye “suakpole ne mɔɔ di azɛlɛ ye azo arelemgbunli nwo zo tumi la.” (Yekile 17:18) Ɔti, ɔwɔ maanle kɔsɔɔti azo yɛɛ ɔlɛ bɛ nwo zo tumi.
Babelɔn Kpole ne le ɛzonlenlɛ nu debie na tɛ maanyɛlɛ anzɛɛ gualilɛ eku bie. Ɛnee awozonle ɛzonlenlɛ, “ngonyiayelɛ” nee “silihyelɛ” ɛbu zo wɔ tete suakpole Babelɔn azo. (Ayezaya 47:1, 12, 13; Gyɛlɛmaya 50:1, 2, 38) Nɔhalɛ nu, menli mɔɔ ɛnee de suakpole ne azo la vale bɛ nwo wulale adalɛ ɛzonlenlɛ nu na ɔlua zo bɛdwazole bɛtiale nɔhalɛ Nyamenle, Gyihova. (Gyɛnɛsese 10:8, 9; 11:2-4, 8) Babelɔn arelemgbunli ne mɔ memaanle bɛ nwo zo, bɛambu Gyihova nee ye ɛzonlenlɛ. (Ayezaya 14:4, 13, 14; Daneɛle 5:2-4, 23) Zɔhane ala a ɛnɛ bɛze Babelɔn Kpole ne kɛ ɔyɛ “sunsum ɛtane nyɛleɛ” a. Ɛhye maa ɔda ali kɛ ɔle ɛzonlenlɛ nu ahyehyɛdeɛ.—Yekile 18:23.
Babelɔn Kpole ne ɛnrɛhola ɛnrɛyɛ maanyɛlɛ ngyehyɛleɛ, ɔluakɛ “arelemgbunli mɔɔ wɔ azɛlɛ ye azo” la bali ye ɛzɛkyelɛ ne anwo nyane. (Yekile 17:1, 2; 18:9) Yɛɛ ɔnle gualilɛ nu ahyehyɛdeɛ noko, ɔluakɛ Baebolo ne ka kɛ ɔle ngakyile ɔfi “gualilɛma mɔɔ bɛwɔ azɛlɛ ye azo la” anwo.—Yekile 18:11, 15.
Babelɔn Kpole ne mɔɔ bɛva bɛgyinla ɛkɛ ne bɛmaa adalɛ ɛzonlenlɛ la fɛta. Kɛ anrɛɛ adalɛ ɛzonlenlɛ bahilehile menli kɛzi bɛbabikye Gyihova, nɔhalɛ Nyamenle ne la, ɔmaa bɛsonle nyamenle gyɛne. Baebolo ne ka kɛ ɛhye le “tuutuu ɛbɛla wɔ sunsum nu.” (Lɛvitikɔso 20:6; Ɛzɛdɔso 34:15, 16.) Ngilehilelɛ le kɛ nsa-ko nyamenle, ɛkɛla mɔɔ ɛnwu ɛlɛ yɛɛ ananze mɔɔ bɛfa bɛdi gyima wɔ ɛzonlenlɛ nu la abo vi tete Babelɔn, noko ɛnɛ, ngilehilelɛ ɛhye mɔ ɛbu zo wɔ adalɛ ɛzonlenlɛ nu. Menli mɔɔ wɔ ɛzonlenlɛ ɛhye mɔ anu la eza kulo ewiade ne kpalɛ. Baebolo ne fɛlɛ nyɛleɛ ɛhye mɔɔ ɛngile nɔhalɛlilɛ la kɛ sunsum nu agyalɛzɛkyelɛ.—Gyemise 4:4.
Baebolo ne ka Babelɔn Kpole ne anwo edwɛkɛ kɛ ɔwula “tɛladeɛ kɔkɔlɛ nee buluwu afonla nee kɔkɔlɛ” yɛɛ yeva “nvutuke nee awolɛ mɔɔ sonle bolɛ nee avikpa yeziezie ɔ nwo.” Ɛhye nee anwonyia nee ninyɛne mɔɔ adalɛ ɛzonlenlɛ fa tu ɔ nwo la yia. (Yekile 17:4) “Azɛlɛ ye azo kyibadeɛ” kɔsɔɔti anzɛɛ ngilehilelɛ nee nyɛleɛ mɔɔ ɛnli Nyamenle eni la amuala vi Babelɔn Kpole ne. (Yekile 17:5) Menli mɔɔ wɔ adalɛ ɛzonlenlɛ nu la a le “mbusua nee menli dɔɔnwo nee maanle maanle nee aneɛ ngakyile” mɔɔ boa Babelɔn Kpole ne la.—Yekile 17:15.
Photograph taken by courtesy of the British Museum
Babelɔn Belemgbunli Nabonidus nee awozonle Sin, Ishtar nee Shamash mɔɔ ɛnee bɛbu bɛ kɛ bɛle nsa-ko nyamenle la sɛkɛlɛneɛ ne mɔ
Babelɔn Kpole ne di “bɛdabɛ mɔɔ bɛhunle bɛ wɔ azɛlɛ ye azo la amuala mogya” nwo ɛzonle. (Yekile 18:24) Ɔvi tete ne amuala, tɛ konle nee basabasayɛlɛ ala a adalɛ ɛzonlenlɛ maa nwolɛ anwosesebɛ a, eza ɔngilehile menli Gyihova mɔɔ le ɛlɔlɛ Nyamenle ne la anwo nɔhalɛ edwɛkɛ. (1 Dwɔn 4:8) Ɛhye boka nwolɛ bie a menli ka mogya dɔɔnwo gua la.
Kɛzi Nyamenle bu Babelɔn Kpole ne ɛ?
Wɔ Nyamenle anye zo, Babelɔn Kpole ne “ɛtane ne anloa ɛboɔboa ɛhɔdwu anwuma.” (Yekile 18:4, 5) Nyamenle ɛva adalɛ ɛzonlenlɛ anwo ɛya ɔluakɛ yeanga ɔ nwo nɔhalɛ edwɛkɛ yɛɛ ɔyɛ ye menli ne basabasa.
Duzu a bado Babelɔn Kpole ne a?
Baebolo ne ka kɛ ‘Nyamenle ɛbua Babelɔn Kpole ne ndɛne.’ (Yekile 18:20) Baebolo ne ka kɛ Nyamenle bazɛkye adalɛ ɛzonlenlɛ kɔsɔɔti. (Yekile 18:8) Nyamenle bamaa nane kɔkɔlɛ anwo ɛzulolɛ ne, mɔɔ gyi ɛkɛ maa maanyɛlɛ ngyehyɛleɛ bie mɔɔ lɛ tumi la, ahɔ adalɛ ɛzonlenlɛ anwo zo azɛkye ye bɔkɔɔ. (Yekile 17:16, 17) Yemɔti ‘bɛbavuandi Babelɔn suakpole ne ndɛndɛ bɛado ye lɔ, na bɛnrɛnwu ye bieko.’ (Yekile 18:21) Ɛhye ati, ɔwɔ kɛ menli mɔɔ bɛkpondɛ kɛ bɛsɔ Nyamenle anye la ‘fi ye nu’ na bɛtwe bɛ nwo bɛfi adalɛ ɛzonlenlɛ nwo.—2 Kɔlentema 6:14-17.
a Nea edwɛkɛ “Kɛ Ɔkɛyɛ Na Meanwu Nɔhalɛ Ɛzonlenlɛ Ɛ?”