Ɛzinzalɛ Arane YINTANƐTE ZO MBULUKUZIELƐLEKA
Ɛzinzalɛ Arane
YINTANƐTE ZO MBULUKUZIELƐLEKA
Nzema
@
  • ɛ
  • ɔ
  • Ɛ
  • Ɔ
  • BAEBOLO
  • MBULUKU
  • DEBIEZUKOALƐ
  • ijwyp edwɛkɛ 12
  • Saa Bɛlɛbɔ Me Apo Ɛ?

Vidio biala ɛnle foa ɛhye

Mmafa ɛya vidio ne angola ambuke

  • Saa Bɛlɛbɔ Me Apo Ɛ?
  • Mgbavolɛ Nee Mbɛlɛra Biza Kɛ
  • Edwɛkɛtile Ngyikyi
  • Edwɛkɛ Mɔɔ Nee Ye Le Ko
  • Apo ɛbɔlɛ a le nzɔne?
  • Nzɔne ati a bɛbɔ awie mɔ apo ɛ?
  • Nwane mɔ a bɛta bɛbɔ bɛ apo a?
  • Bɛbɔ wɔ apo a, nzɔne a ɛbahola wɔayɛ a?
  • Saa Bɛbɔ Me Apo Wɔ Sukulu Ɛ?
    Kpuya 10 Mɔɔ Mgbavolɛ Nee Mbɛlɛra Biza La Anwo Mualɛ
  • Saa Bɛlɛbɔ Me Ra Apo Ɛ?
    Moalɛ Maa Abusua
  • Fa Ɛ Nwo To Gyihova Anwo Zo Wɔ Mekɛ Mɔɔ Bɛlɛbɔ Wɔ Apo La
    Yɛ Kilisiene Ɛbɛlabɔlɛ Nee Yɛ Ɛzonlenlɛ—Nyianu Buluku—2023
Mgbavolɛ Nee Mbɛlɛra Biza Kɛ
ijwyp edwɛkɛ 12

MGBAVOLƐ NEE MBƐLƐRA BIZA KƐ

Saa Bɛlɛbɔ Me Apo Ɛ?

  • Apo ɛbɔlɛ a le nzɔne?

  • Nzɔne ati a bɛbɔ awie mɔ apo ɛ?

  • Nwane mɔ a bɛta bɛbɔ bɛ apo a?

  • Bɛbɔ wɔ apo a, nzɔne a ɛbahola wɔayɛ a?

Eza kenga edwɛkɛ mɔɔ ɛ tipɛnema bie mɔ nee kilehilevolɛ bie hanle ye wɔ ɛhye anwo la na bua apo ɛbɔlɛ nwo kpuya mɔɔ boka nwo la.

Apo ɛbɔlɛ ɛnle nwɔhoa debie. Neɛnleanu bie mɔɔ bɛyɛle ye wɔ Britain la lale ye ali kɛ mgbavolɛ nee mbɛlɛra mɔɔ bɛku bɛ nwo la anu ɛya ko ngyɛnu 40 le menli mɔɔ bɛbɔle bɛ apo.

Apo ɛbɔlɛ a le nzɔne?

Apo ɛbɔlɛ ɛnle awie mɔɔ bɛyɛ ye basabasa la ala. Ninyɛne mɔɔ doa zo la boka nwo.

  • Aholoba ɛbɔlɛ. Celine mɔɔ ɛnyia ɛvolɛ 20 la ka kɛ, “Ngakula mraalɛ yɛ deɛ wɔ aholoba ɛbɔlɛ nwo kpalɛ. Me rɛle ɛnrɛvi aluma mɔɔ bɛvale bɛvɛlɛle me anzɛɛ edwɛkɛ mɔɔ bɛhanle la ɛlɛ. Bɛmaanle mendele nganeɛ kɛ menfɛta, me nwo ɛngyia yɛɛ nvasoɛ biala ɛnle me nwo zo. Bɛzɛkyele me duma bɔkɔɔ.”

  • Agɔnwolɛma mɔɔ bɛkpo wɔ. Haley mɔɔ ɛnyia ɛvolɛ 18 la ka kɛ, “Ɛnee me gɔnwo mɔ mɔɔ me nee bɛ kɔ sukulu la nee me ɛndendɛ. Bɛmaanle menwunle kɛ menrɛhola menrɛdɛnla bɛ nwo ɛkɛ ne menrɛli me aleɛ. Menzunle na me ngome mendɛnlanle menlile aleɛ too ɛvolɛ ko.”

  • Yintanɛte zo apo ɛbɔlɛ. Daniel mɔɔ ɛnyia ɛvolɛ 14 la ka kɛ, “Ɛbahola wɔabɔ edwɛkɛ ekyi bie wɔ kɔmpita zo wɔazɛkye awie duma​—anzɛɛ ye ɛbɛlabɔlɛ. Wɔannea a ɛbaha kɛ melɛwudu nu, noko ɔkola ɔsi!” Edwɛkɛ mɔɔ yɛ nyane anzɛɛ nvoninli mɔɔ bɛfa bɛnwa wɔ fonu zo la boka yintanɛte zo apo ɛbɔlɛ nwo.

Nzɔne ati a bɛbɔ awie mɔ apo ɛ?

Ninyɛne mɔɔ ɔdaye ti bɛbɔ menli apo la bie mɔ ɛne.

  • Bɛbɔ bɛ apo ɛlɛ. Kpavolɛ bie mɔɔ bɛfɛlɛ ye Antonio la ka kɛ, “Ɛnee ɔyɛ me ɛya kɛ me gɔnwo mɔ bɔ me apo la ɔti membɔle ɔ bo kɛ medame noko mebɔ awie mɔ apo. Nzinlii menwunle ye kɛ mɔɔ menyɛle la ɛnle kpalɛ!”

  • Bɛnlɛ neazo kpalɛ mɔɔ bɛsukoa a. Jay McGraw hɛlɛle wɔ ye buluku, Life Strategies for Dealing With Bullies ne anu kɛ, “Fane dɔɔnwo ne ala mgbavolɛ nee mbɛlɛra mɔɔ bɛbɔ bɛ gɔnwo mɔ apo la nea mɔɔ bɛ awovolɛ, bɛ mediema anzɛɛ bɛ mbusuafoɔ fa yɛ awie mɔ la na bɛayɛ bie.”

  • Bɛyɛ bɛ nwo kɛ bɛlɛ tumi noko bɛdabɛ a bɛsulo debie kpalɛ a. Barbara Coloroso hɛlɛle ye wɔ ye buluku ne mɔɔ bɛfɛlɛ ye The Bully, the Bullied, and the Bystander ne la anu kɛ, “Ngakula mɔɔ bɔ bɛ gɔnwo mɔ apo la yɛ bɛ nwo kɛ asɛɛ bɛlɛ tumi la bɛfa bɛkeda ɛzulolɛ nee ninyɛne mɔɔ bɛngola bɛnyɛ la azo.”

Nwane mɔ a bɛta bɛbɔ bɛ apo a?

  • Menli mɔɔ bɛ nwo yɛ bɛ koonwu. Mgbavolɛ nee mbɛlɛra mɔɔ bɛngola bɛnva agɔnwolɛ ndɛndɛ la ta twe bɛ nwo fi menli nwo na ɔmaa bɛbɔ bɛ apo.

  • Mgbavolɛ nee mbɛlɛra mɔɔ bɛnwu bɛ kɛ bɛle ngakyile. Bɛbɔ mgbavolɛ nee mbɛlɛra bie mɔ apo ɔlua kɛzi bɛde, maanle mɔɔ bɛvi nu, ɛzonlenlɛ mɔɔ bɛwɔ nu anzɛɛ ewule bie mɔɔ wɔ bɛ nwo la ati​—anzɛɛ debie biala mɔɔ ahenle ne bahola agyinla zo agolo ɔ nwo la.

  • Mgbavolɛ nee mbɛlɛra mɔɔ bɛnlɛ anwodozo. Menli mɔɔ bɔ awie mɔ apo la bahola anwu awie mɔɔ ɛnlɛ anwodozo la. Bɛbɔ menli ɛhye mɔ apo ɔluakɛ bɛnrɛyɛ bie bɛnrɛzie ɔ bo zo.

Bɛbɔ wɔ apo a, nzɔne a ɛbahola wɔayɛ a?

  • Mmapili ye. Kakula bɛlɛra bie mɔɔ bɛfɛlɛ ye Kylie la ka kɛ, “Menli mɔɔ bɔ awie mɔ apo la dahuu kulo kɛ bɛnwu ye kɛ ɛlɛdi nyane. Saa wɔampili bɛ a bɛ sa nu bado.” Baebolo ne ka kɛ: “Nrɛlɛbɛvolɛ fa ɛya a, ɔkomo ɔ nwo zo.”​—Mrɛlɛbulɛ 29:11.

  • Mmayɛ bie ɛsie ɔ bo zo. Saa ɛyɛ bie ɛsie ɔ bo zo a ɛbamaa ngyegyelɛ ne ayɛ kpole. Baebolo ne ka kɛ: “Bɛmmafa ɛtane bɛtua awie biala ɛtane kakɛ.”​—Wulomuma 12:17; Mrɛlɛbulɛ 24:19.

  • Mmafa ɛ nwo ɛkɔto ngyegyelɛ nu. Saa ɛyɛ na ɔkɛyɛ boɛ a, kpo menli anzɛɛ tɛnlabelɛ mɔɔ bamaa bɛabɔ wɔ apo la.​—Mrɛlɛbulɛ 22:3.

  • Ka edwɛkɛ mɔɔ ɔ nye ɛnla kɛ ɛbaha la. Baebolo ne ka kɛ: “Nyelebɛnloa bɛtɛɛ maa ɛya dwo.”​—Mrɛlɛbulɛ 15:1.

  • Ka edwɛkɛ mɔɔ yɛ ɛzelekɛ. Kɛ neazo la, saa awie mɔɔ bɔ apo la ka kɛ wɔyɛ belane somaa a, ɛbahola wɔaha kɛ, “Bie a mebahola meayɛ belane ekyi meaboka nwo, ɛnnwu ye ɔ?”

  • Fi ɛkɛ. Nora mɔɔ ɛnyia ɛvolɛ 19 la ka kɛ, “Saa wɔadendɛ a ɔkile kɛ wɔ adwenle ɛdi yɛɛ ɛ nwo yɛ se tɛla ahenle mɔɔ ɛlɛbɔ wɔ apo la. Ɔkile kɛ ɛlɛ bɛnwozohomolɛ​—subane mɔɔ ahenle ɛnlɛ la.”

  • Bɔ mɔdenle kɛ ɛbanyia anwodozo. Kakula bɛlɛra bie mɔɔ bɛfɛlɛ ye Rita la ka kɛ, “Saa wɔ ahonle tu a, menli mɔɔ bɔ apo la nwu ye na bɛkola bɛdua ɛhye azo bɛka wɔ ɛya bɛsɛkye bɛnwozohomolɛ mɔɔ ɛlɛ la.”

  • Ka kile awie. Neɛnleanu bie mɔɔ bɛyɛle la kile kɛ, menli mɔɔ bɛbɔ bɛ apo wɔ yintanɛte anzɛɛ fonu zo la anu dɔɔnwo (titili mrenyia) se nyiane kɛ bɛbaha bɛahile awie anzɛɛ bɛsulo kɛ ahenle ne bazia ayɛ bɛ bieko. Noko kakye kɛ, saa wɔanga wɔangile awie a bɛbabɔ wɔ apo dahuu. Saa ɛka ɛkile awie a ɔbamaa bɛagyakyi wɔ ɛgyegyelɛ.

Edwɛkɛ mɔɔ ɛ tipɛnema ka la

“Kpo tɛnlabelɛ anzɛɛ ɛleka mɔɔ bamaa bɛabɔ wɔ apo la. Kakye kɛ menli mɔɔ bɔ apo la noko lɛ bɛ ngyegyelɛ ɛdeɛ. Saa ɛdimoa ɛnwu ɛhye a, ɔnrɛmaa edwɛkɛ mɔɔ bɛbaha la ɛnrɛyɛ wɔ nyane somaa.”​—Antonio.

“Nyia anwodozo. Mmasulo kɛ ɛbaha mɔɔ ɛdie ɛdi la. Saa menli mɔɔ bɔ awie mɔ apo la nwu ye kɛ ɛnzulo bɛ a bɛ sa nu bado.”​—Jessica.

Edwɛkɛ mɔɔ kilehilevolɛ bie hanle la

“Apo ɛbɔlɛ le ngyegyelɛ kpole. Mekɛ mɔɔ ɛnee mekile debie la, ɛnee ngakula ne mɔ ta ko wɔ classroom ɛkɛ​—bɔbɔ bɛdabɛ mɔɔ bɛle ngyikyi kpalɛ la boka nwo! Ngakula bie mɔ anye die apo ɛbɔlɛ nwo ɔluakɛ ɔmaa bɛdie duma.

“Fane dɔɔnwo ne ala, menli mɔɔ bɛbɔ bɛ apo la ɛnga nwolɛ edwɛkɛ ɔluakɛ bɛsulo kɛ ahenle bazia ayɛ bieko anzɛɛ bɛ gɔnwo mɔ sukuluma baha kɛ bɛye ahenle bɛmaa. Bie a bɛ adwenle yɛ bɛ kɛ saa bɛka bɛkile awie bɔbɔ a ɔnrɛyɛ nwolɛ ɛhwee. Noko, memaa awie biala mɔɔ bɛlɛbɔ ye apo la anwosesebɛ kɛ ɔha ɔhile awie. Yemɔ a baboa a, na ɔnrɛmaa ahenle ɛnrɛbɔ awie fofolɛ noko apo.”​—Jenilee, awie bie mɔɔ ɛnee kile debie wɔ United States la.

Apo ɛbɔlɛ nwo kpuya

Ɛhɛe anzɛɛ Kyɛkyɛ

  1. Apo ɛbɔlɛ ɛhɔ zo ɛvolɛ dɔɔnwo.

  2. Apo ɛbɔlɛ le ngoayɛ bie ala. Ɔnyɛ ɛzulolɛ biala.

  3. Saa ɛkulo kɛ bɛgyakyi wɔ apo ɛbɔlɛ a ɔwɔ kɛ ɛyɛ bie ɛsie ɔ gyakɛ anu.

  4. Debie mɔɔ ɛyɛle la ati a bɛbɔ wɔ apo a.

  5. Menli mɔɔ bɛbɔ bɛ apo la noko bɔ awie mɔ apo.

  6. Saa ɛnwu kɛ bɛlɛbɔ awie apo a, ɔle kpalɛ kɛ ɛbabu ɛ nye wɔagua zo.

  7. Menli mɔɔ bɔ apo la fa apo ɛbɔlɛ ne keda anwodozo mɔɔ bɛnlɛ ye la azo.

  8. Menli mɔɔ bɔ apo la bahola ahakyi.

MUALƐ

  1. Ɛhɛe. Kɛ neazo la, Baebolo ne ka Nɛfelema​—ekpunli bie mɔɔ bɛ duma ne abo kile “Menli Mɔɔ Maa Awie Mɔ Tɔ Aze” la anwo edwɛkɛ.​—Mɔlebɛbo 6:4.

  2. Kyɛkyɛ. Apo ɛbɔlɛ le ngoane nee ewule edwɛkɛ. Ɔyɛ alɔbɔlɛ kɛ menli mɔɔ bɛbɔ bɛ apo dahuu la bie mɔ ɛhu bɛ nwo.

  3. Kyɛkyɛ. Menli mɔɔ bɔ apo la anwo yɛ se tɛla bɛdabɛ mɔɔ bɛbɔ bɛ apo la, yemɔti ɔmmaa ɛngola ɛnyɛ ye bie.

  4. Kyɛkyɛ. Awie biala ɛnfɛta apo ɛbɔlɛ! Awie mɔɔ bɔ apo la di ye nyɛleɛ ne anwo ɛzonle.

  5. Ɛhɛe. Ɔyɛ alɔbɔlɛ kɛ kɛmɔ bɛsisi menli bie mɔ ɛlɛ la ati bɛfa bɛ ɛya ne bɛgua awie mɔ anwo azo.

  6. Kyɛkyɛ. Ɛnrɛhola ɛnrɛha kɛ ɛnwunle ye ala na ɛmboka nwo. Saa ɛnwu awie mɔɔ bɛlɛbɔ ye apo na wɔanga nwolɛ edwɛkɛ a, ɛdi nwolɛ ɛzonle.

  7. Ɛhɛe. Ɔwɔ nuhua kɛ bɛdabɛ mɔɔ bɛbɔ awie mɔ apo la ka bɛ nwo ɛzulolɛ ɛdeɛ noko akee bɛnlɛ anwodozo ɔti bɛnwunlonwunla awie mɔ amaa bɛ nye alie.

  8. Ɛhɛe. Saa bɛboa menli mɔɔ bɔ apo la a, bɛbahola bɛahakyi bɛ adwenle nee bɛ subane.​—Ɛfɛsɛsema 4:23, 24.

    Nzema Mbuluku Ngakyile (1982-2026)
    Fi Nu
    Kɔ Nu
    • Nzema
    • Fa Nwa Awie
    • Mɔɔ ɛkulo
    • Copyright © 2026 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Nwolɛ Mɛla
    • Fealeranu Edwɛkɛ
    • Privacy Settings
    • JW.ORG
    • Kɔ Nu
    Fa Nwa Awie