Nɔhalɛ Mɔɔ Fane Amagɛdɔn Ne Anwo
“Bɛle sunsum ɛtane . . . bɛluolua nu bɛkpɔsa arelemgbunli mɔɔ wɔ ewiade la amuala anwo zo na bɛboɔboa bɛ nloa . . . wɔ ɛleka bie mɔɔ bɛfɛlɛ ye Hibulu nu ‘Amagɛdɔn’ la.”—YEKILE 16:14, 16.
AMAGƐDƆN le ɛleka bie duma. Noko akee, ɔzɔho kɛ ɛleka zɛhae ɛnle ɛleka biala.
Ɛnee duzu a edwɛkɛkpɔkɛ “Amagɛdɔn” mumua ne kile a? Kɛmɔti a bɛta bɛfa bɛto debie le kɛ konle nwo ɛ?
Bɛboɔboa Bɛ Nloa Wɔ Ɛleka Mɔɔ Bɛfɛlɛ Ye Amagɛdɔn La
Wɔ Hibulu aneɛ nu, edwɛkɛkpɔkɛ Amagɛdɔn kile “Mɛgedo Boka.” Ɔwɔ nuhua kɛ boka zɛhae ɛnle ɛkɛ ɛdeɛ, noko ɛleka wɔ ɛkɛ mɔɔ bɛfɛlɛ ye Mɛgedo a. Ɔwɔ sɔlɔ adɔleɛ wɔ tete Yizilayɛ maanle nu wɔ nwɔnda nna bie azo. Bɛhonle konle mɔɔ anu yɛ se la dɔɔnwo wɔ ɛkɛ. Ɛhye ati, duma Mɛgedo ne manle bɛhakyele konle mɔɔ ɛnee bɛko ye wɔ ɛkɛ la.a
Noko akee, tɛ konle mɔɔ bɛhonle ye wɔ Mɛgedo la yɛɛ ahyia a, emomu deɛmɔti bɛhonle la ɔ. Ɛnee Mɛgedo boka Ɛwɔkɛ Azɛlɛ ne mɔɔ Gyihova Nyamenle vale manle Yizilayɛma la anwo. (Adendulɛ 33:1; Dwɔhyua 12:7, 21) Ɔbɔle menli zɔhane mɔ ɛwɔkɛ kɛ ɔbagyinla bɛ nzi yeamaa bɛavoa bɛ agbɔvolɛ, yɛɛ ɔyɛle. (Mɛla ne 6:18, 19) Kɛ neazo la, Mɛgedo a Gyihova luale nwanwane adenle zo liele Yizilayɛma vile Keena Belemgbunli Gyeeben ɛlɔnema ne nee ye sogyama kpanyinli Sesɛla asa nu a.—Maanlebuvolɛma 4:14-16.
Yemɔti, edwɛkɛkpɔkɛ “Amagɛdɔn” lɛ ndelebɛbo mɔɔ anwo hyia kpalɛ. Bɛfa bɛka konle mɔɔ arelemgbunli nwiɔ mɔɔ bɛlɛ tumi kpole yia nu ko la anwo edwɛkɛ.
Ngapezo mɔɔ wɔ Yekile buluku ne anu la ka kɛ ɔnrɛhyɛ Seetan nee ye sunsum ɛtane ne mɔ bamaa arelemgbunli nee bɛ ɛlɔnema aboɔboa bɛ nloa adwazo atia Nyamenle. Ɛtetalɛ ne bamaa menli mgbe dɔɔnwo awu wɔ mekɛ mɔɔ Nyamenle bali ye kpɔvolɛma anwo zo konim la.—Yekile 19:11-18.
Duzu ati a Nyamenle mɔɔ Baebolo ne ka ɔ nwo edwɛkɛ kɛ ɔle ɛlolɛ, ɔkyɛ na yeava ɛya, na “[Ye] anwunvɔnezelɛ ne le kpole bo zo” la, bamaa menli dɔɔnwo zɛhae awu a? (Nihɛmaya 9:17) Amaa yɛade Nyamenle nyɛleɛ bo la, ɔwɔ kɛ yɛbua kpuyia nsa ɛhye mɔ: (1) Nwane a babɔ konle ne abo a? (2) Duzu ati a Nyamenle bava ɔ nwo alie nu ɛ? (3) Kɛzi konle ne baha azɛlɛ ne nee menli mɔɔ bɛde zo la ɛ?
1. NWANE A BABƆ KONLE NE ABO A?
Tɛ Nyamenle a babɔ Amagɛdɔn konle ne abo a. Emomu, Nyamenle balie ye menli avi menli mɔɔ bayɛ bɛ amumuyɛ la asa nu. Menli mɔɔ bɛabɔ konle ne abo la a le “arelemgbunli mɔɔ wɔ ewiade la,” ewiade tumima. Duzu ati ɔ? Kɛmɔ awie mɔɔ ɛbe wɔ kɛzi bɛfa aboduaba bɛdi gyima anu yɛ la, Seetan bamaa arelemgbunli nee bɛ ɛlɔnema ateta Gyihova Nyamenle azonvolɛ.—Yekile 16:13, 14; 19:17, 18.
Ɛnɛ, kɛmɔ menli bu ɛdendɛlɛ nee ɛzonlenlɛ nu fanwodi kɛ nwolɛ hyia la ati, bɛsuzu kɛ ɔnrɛhola ɔnrɛyɛ boɛ kɛ arelemgbunli ne mɔ bahola azɛkye ɛzonlenlɛ mɔɔ wɔ ɛkɛ la. Noko akee, ɛtetalɛ zɛhae ɛbɔ ɔ bo dɛba na ɔlɛkɔ zo.b Yeanyɛ boɛ fee la, ngakyile kpole kpalɛ wɔ mɔɔ ɛlɛkɔ zo nee mɔɔ ɔbazi wɔ Amagɛdɔn la anu. Mɔɔ lumua la, ɛtetalɛ ne bara ewiade amuala. Mɔɔ tɔ zo nwiɔ, kɛzi Gyihova Nyamenle bali ninyɛne nwo gyima la bayɛ ngakyile. (Gyɛlɛmaya 25:32, 33) Baebolo ne ka nwolɛ edwɛkɛ kɛ “Nyamenle Bedevinli ne Kenle kpole ne anu” konle.
2. DUZU ATI A NYAMENLE BAVA Ɔ NWO ALIE NU Ɛ?
Gyihova tu ye azonvolɛ folɛ kɛ bɛ nee menli kɔsɔɔti ɛdɛnla anzondwolɛ nu na bɛhulo bɛ agbɔvolɛ. (Maeka 4:1-3; Mateyu 5:43, 44; 26:52) Yemɔti saa bɛteta bɛ a, bɛnrɛva adu bɛnrɛbɔ bɛ nwo bane. Saa Nyamenle anlie ye menli ne a, bɛbabɔ bɛ bo zo bɔkɔɔ. Ɔbamaa Gyihova Nyamenle duma anzɛɛ ye gyinlabelɛ ne anwo ara edwɛkɛ. Saa Nyamenle agbɔvolɛ kola sɛkye ye menli ne a, ɔbamaa yeayɛ kɛ asɛɛ Gyihova ɛnlɛ ɛlɔlɛ, ɔnli pɛlepɛle anzɛɛ ɔngola ɔnyɛ ɛhwe la. Ɔnrɛra ye zɔ ɛlɛ!—Edwɛndolɛ 37:28, 29.
Nyamenle ɛngulo kɛ ɔkɛzɛkye awie biala, yemɔti ɔfa mɔɔ ɔbayɛ la anwo kɔkɔbɔlɛ ɔmaa. (2 Pita 3:9) Ɔdua Baebolo ne azo ɔmaa yɛnwu kɛ mekɛ mɔɔ bɛtetale ye menli ne wɔ tete ne la, ɔlile bɛ ti nzenralɛ. (2 Arelemgbunli 19:35) Baebolo ne eza ka kɛ saa kenlebie Seetan nee ye menli ne mɔɔ yeyɛ bɛ kɛ aboduaba la teta Nyamenle menli ne a, Gyihova balie bɛ. Bɛhɛlɛ ye wɔ Nyamenle Edwɛkɛ ne anu kɛ Gyihova bazɛkye amumuyɛma. (Mrɛlɛbulɛ 2:21, 22; 2 Tɛsalonaekama 1:6-9) Wɔ zɔhane mekɛ ne, ɔnrɛra bɛ adwenle nu bɔbɔ kɛ bɛ nee Tumivolɛ Bedevinli mumua ne a ɛlɛko a.—Yizikeɛle 38:21-23.
3. KƐZI KONLE NE BAHA AZƐLƐ NE NEE MENLI MƆƆ BƐDE ZO LA Ɛ?
Menli mgbe dɔɔnwo banyia ngoane wɔ Amagɛdɔn konle ne anu. Ɔle anzondwolɛ mɔɔ bara azɛlɛ ye azo la mɔlebɛbo.—Yekile 21:3, 4.
Yekile buluku ne ka “menli pemgbenleamgbe bie” mɔɔ bɛbanyia ngoane wɔ konle ɛhye anu la anwo edwɛkɛ. (Yekile 7:9, 14) Wɔ Nyamenle adehilelɛ bo, menli ɛhye mɔ bamaa azɛlɛ ne azia ayɛ Paladaese kɛmɔ ɛnee Gyihova kpondɛ ye la.
Asoo yɛze kenle mɔɔ bɛbateta Nyamenle menli ne la ɔ?
[Ɔ bo ɛkɛ ne edwɛkɛ ne mɔ]
a Ɛleka dɔɔnwo wɔ ɛkɛ mɔɔ bɛkile kɛ bɛhonle wɔ ɛkɛ a. Kɛ neazo la, Japanma suakpole Hiroshima mɔɔ bɛdole atomic bɔmbo bɛzɛkyele ɛkɛ la ɛrayɛ nukelea konle nwo sɛkɛlɛneɛ.
b Menli dɔɔnwo ne mɔɔ bɛhunle bɛ la le mɔdenle mɔɔ arane bie bɔle kɛ ɔtu ɛzonlenlɛ nee mbusua ekpunli bie mɔ abo la anwo neazo. Ɔvi ɛvolɛ 1917 mɔɔ kɔdwu 1991 la, bɛyɛle ɛzonlenlɛ bie mɔɔ ɛnee wɔ Russia la anu amra kpɔdekpɔde kpalɛ. Nea edwɛkɛ mɔɔ se “A Peaceable People Defend Their Good Name,” mɔɔ wɔ May 1, 2011, The Watchtower ne mɔɔ Gyihova Alasevolɛ ɛyɛ la anu.
[Nvoninli wɔ mukelɛ 6]
Gyihova Nyamenle liele ye menli wɔ tete
[Nvoninli wɔ mukelɛ 7]
Eza Gyihova balie ye menli wɔ Amagɛdɔn konle ne anu