ƐZUKOALƐDEƐ 2
Edwɛkɛ Mɔɔ Bɛka Bɛmaa Nuhua Da Ɛkɛ
AMAA wɔali adwelie kpalɛ la, ɔwɔ kɛ wɔ ɛdendɛlɛ nu da ɛkɛ. Bie a mɔɔ ɛkpondɛ kɛ ɛka la yɛ anyelielɛ na ɔhyia, noko saa bɛande ɔ bo kpalɛ a ɔnrɛboa bɛ.
Saa menli ɛnde edwɛkɛ bie abo a, ɔnga bɛ ɔmmaa bɛnyɛ nwolɛ debie. Saa bɔbɔ awie ane le kpole mɔɔ menli te ye edwɛkɛ ne na ye edwɛkɛ ne mɔ anu ɛnla ɛkɛ a, ɔnrɛha awie mɔ ɔnrɛmaa bɛnrɛyɛ nwolɛ debie. Ɔle kɛ asɛɛ ɔlɛka aneɛ fofolɛ mɔɔ tievolɛ ne ɛnde ye kpalɛ la. (Gyɛ. 5:15) Baebolo ne kakye yɛ kɛ: “Saa bɛbɔ mangɛta na ɔ ne anvɛlɛ boɛ a, nwane a kɛboɔboa ɔ nwo kɛ ɔkɔ konle a? Zɔhane ala yɛɛ bɛdabɛ noko bɛ ɛdeɛ ne de a. Saa bɛ bie ka aneɛ ngakyile mɔɔ awie ɛnde ɔ bo la a, kɛ ɔkɛyɛ na awie anwu mɔɔ bɛha la ɛ? Ɔba ye zɛhae a ɛnee ɔle kɛ bɛlɛtendɛ bɛahile anwoma la.”—1 Kɔl. 14:8, 9.
Duzu A Ɛmmaa Ɛdendɛlɛ Nu Ɛnla Ɛkɛ A? Bie a bɛmbuke bɛ nloa kpalɛ. Saa ɛka wɔ awudwelɛ ɛsi zo na wɔambuke ɛ nloa kpalɛ a, ɔbayɛ se kɛ ɛ ne bavinde na wɔ ɛdendɛlɛ nu ala ɛkɛ.
Saa ɛtendɛ ndɛndɛ somaa a, ɔbamaa yeayɛ se kɛ bɛbade wɔ edwɛkɛ ne abo. Ɔbayɛ kɛ ɛlɛbɔ ɛnelɛ bie mɔɔ bɛhye la ndɛndɛ wɔadɛla kɛzi ɔwɔ kɛ ɔbɔ la. Bɛte edwɛkɛ agbɔkɛ ne mɔ noko bɛnde dɔɔnwo abo.
Ɔdwu mekɛ ne bie a, ɛdendɛlɛ mɔɔ nuhua ɛnla ɛkɛ la vi ɛdendɛlɛ nvɛyeba bie mɔ mɔɔ ɛdɔ sinli la. Noko saa menli mɔɔ ɔwɔ kɛ bɛgyinla ngyegyelɛ zɔhane mɔ anloa la fa nzuzulɛ mɔɔ wɔ ɛzukoalɛdeɛ ɛhye anu la di gyima a, bɛbahola bɛanyia anyuhɔlɛ.
Noko mekɛ dɔɔnwo ne ala, ɛdendɛlɛ mɔɔ nuhua ɛnla ɛkɛ la vi edwɛkɛ agbɔkɛ mɔɔ bɛpepɛ zo na bɛfa bɛbobɔ nuhua bɛmaa ɔ bo ɛdelɛ yɛ se la. Bie a edwɛkɛ agbɔkɛ mɔɔ bɛwuluwulu zo anzɛɛ bɛndwula ye kpalɛ la a fa ngyegyelɛ ne ba a. Saa awie ka edwɛkɛ agbɔkɛ ne mɔ bobɔ nuhua kɛmɔ ɔdaye ɔkulo la a, bie a ye tievolɛma ne bade edwɛkɛ ne bie mɔ abo noko bie mɔ wɔ ɛkɛ a kyesɛ bɛfa bɛ adwenle bɛbu na bɛanwu mɔɔ ɔkpondɛ yeahile la. Saa awie ambobɔ edwɛkɛ agbɔkɛ kpalɛ a, ɔnrɛmaa ye ngilehilelɛ nu ɛnrɛla ɛkɛ.
Kɛzi Bɛtendɛ Bɛmaa Nuhua Da Ɛkɛ La. Ninyɛne mɔɔ ɔmaa bɛka edwɛkɛ mɔɔ nuhua la ɛkɛ la anu ko a le kɛ ɛbanwu kɛzi bɛhyehyɛ wɔ aneɛ ne anu edwɛkɛ agbɔkɛ ne mɔ la. Wɔ aneɛ dɔɔnwo anu, bɛdua ɛnelɛmgbɔkɛ zo a bɛhyehyɛ edwɛkɛ agbɔkɛ a. Ɛnelɛmgbɔkɛ a le ngɛlɛlerakpɔkɛ ko anzɛɛ dɔɔnwo mɔɔ bɛka bɛbɔ nu bɛmaa ɔyɛ edwɛkɛkpɔkɛ ko la. Wɔ aneɛ zɛhae mɔ anu, ɛnelɛkpɔkɛ da ali wɔ mekɛ mɔɔ ɛlɛtendɛ la, noko bɛnzi ɔ muala azo wɔ adenle ko ne ala azo. Saa ɛkulo kɛ ɛnyia anyuhɔlɛ wɔ kɛzi bɛtendɛ bɛmaa nuhua da ɛkɛ la anu a, to ɛ rɛle aze na bɔ mɔdenle kɛ ɛbabɔ ɛnelɛkpɔkɛ ko biala. Bie a mɔlebɛbo ne, ɛbahulo kɛ ɛyɛ debie biala pɛpɛɛpɛ, noko mekɛ ɛlɛkɔ la, ngyikyi ngyikyi wɔ ɛdendɛlɛ nu bala ɛkɛ. Nɔhalɛ nu, ɔluakɛ ɛkpondɛ kɛ wɔ ɛdendɛlɛ toa nu la ati, ɛbahola wɔagenga edwɛkɛ bie mɔ wɔabobɔ nu noko saa ɔbamaa ndelebɛbo mɔɔ wɔ nu la aminli a, ɔwɔ kɛ ɛkoati.
Yɛ ye nzonlɛ: Amaa wɔ edwɛkɛ nu ala ɛkɛ la, bie a ɔbahyia kɛ ɛsukoa kɛ ɛbadendɛ anzɛɛ ɛlɛkenga a ɛbabobɔ edwɛkɛ agbɔkɛ ne mɔ ngoko ngoko mɔɔ nvonleɛ fee ɛmba nwo. Noko ɔnle kɛ yemɔ yɛ adenle mɔɔ ɛdua zo ɛtendɛ dahuu a. Ɔnrɛyɛ fɛ yɛɛ ɛ ne mumua ne ɛnrɛvinde.
Saa wɔ edwɛkɛ ne ɛnvinde kpalɛ a, sukoa kɛ ɛbamaa ɛ ti zo na wɔamaa adenle ala ɛ kɛsa nee ɛ kɛnra avinli. Saa ɛlɛkenga Baebolo ne a, maa ye zo kpalɛ amaa saa ɛnea wɔ tievolɛma na ɛlɛsia wɔanlea Baebolo ne anu a, yeanyɛ se. Ɛhye bamaa wɔ edwɛkɛ agbɔkɛ ne mɔ avinde na nuhua ala ɛkɛ.
Ɛsukoa kɛ ɛbaye ɛzulolɛ wɔavi ɛkɛ a, ɔbahola yeamaa wɔ ɛdendɛlɛ anyia anyuhɔlɛ. Menli dɔɔnwo ze kɛ saa ɛ nyunlu ndinli anzɛɛ ndinli mɔɔ maa ɛdie ɛnwomenle la wozo a, ɔbahola yeanyia ɛdendɛlɛ nvɛyeba ne mɔ azo tumi kpole. Zɛhae deɛ ne sɛkye kɛzi ɔwɔ kɛ wɔ adwenle, ɛ ne nvɛyeba, nee kɛzi ɛdie ɛnwomenle bɔ nu yɛ gyima la.
Saa wɔ awudwelɛ ndinli ne sesa a, ɔnrɛhola ɔnrɛlie adehilelɛ mɔɔ vi adwenle ne ɛkɛ la. Ɔnle kɛ ɛnloanlɛ babonle ne noko yɛ ɛnlomboɛ. Ɔwɔ kɛ bɛsiezie bɛ nwo kɛ bɛbabuke na bɛaha bɛabɔ nwo ndɛndɛ amaa bɛamaa ɛnelɛ biala mɔɔ ɔbavi ɛnloanlɛ ne nee ekominzalɛ ne anu ara la ala ali. Saa ɛka wɔ awudwelɛ nee ɛ gye ɛsi zo a, ɛnrɛhola ɛnrɛbuke ɛ nloa kpalɛ na ɛhye bamaa wɔadendɛ ɛ gye ati. Ɛhye bamaa ɛnelɛ ne awozo, aha ahenle anzo abo yɛɛ ɔnrɛvinde kpalɛ. Noko wɔ awudwelɛ nee ɛ nloa babonle ne mɔɔ ɛnrɛmaa ɔnrɛsesa la ɛngile kɛ ɛbadendɛ bɛtɛɛ wɔadɛla kɛzi bɛtendɛ la. Ɔwɔ kɛ ɛhye nee kɛzi ɛbobɔ edwɛkɛ agbɔkɛ la yɛ ko amaa wɔ edwɛkɛ ne anu ala ɛkɛ.
Bie a mɔɔ ɔbaboa wɔ yeamaa wɔazuzu wɔ tɛnlabelɛ ne anwo kpalɛ la a le kɛ ɛbagenga debie wɔamaa yeavinde ɛ nloa. Nea kɛzi ɛlɛfa ɛdendɛlɛ nvɛyeba ne mɔ mɔɔ yɛ nwanwane wɔali gyima la. Asoo ɛbuke ɛ nloa kpalɛ ɛmaa ɛnelɛ ne finde mɔɔ ɔnsisi agbɔkɛ? Ɔwɔ nuhua kɛ ɛtafinlimalɛ ne yɛ gyima dɔɔnwo wɔ ɛdendɛlɛ nu ɛdeɛ noko ɔwɔ kɛ ɛkakye kɛ tɛ yemɔ angomekye a maa yɛtendɛ a. Ɛkɔmelɛ, awudwelɛ, ɛnloanlɛ babonle, ekominzalɛ nee yɛ nyunlu ndinli ne mɔ noko boka nwo. Saa ɛlɛtendɛ a, ɛ nyunlu maanle ne ɛngakyihakyi ɔ? Saa ɔle zɔ a, ɛnee ɔda ali bɔkɔɔ kɛ wɔ ɛdendɛlɛ ne anu ɛnla ɛkɛ.
Saa ɛlɛ debie mɔɔ bɛfa bɛkye edwɛkɛ a, tendɛ maa ɔyɛ kɛ ɛ nee awie ɛlɛbɔ adawu wɔ daselɛlilɛ nu la na kye. Kye edwɛkɛ ngakyile mɔɔ ɛbaha la. Saa ɛtie mɔɔ wɔhye la a, ɔbamaa wɔanwu ngyegyelɛ mɔɔ ɛlɛ ye mɔɔ bie a ɔti ɛngola ɛmbobɔ edwɛkɛ agbɔkɛ bie mɔ ɛmmaa nuhua ɛnla ɛkɛ la. Nea ɛleka mɔɔ wɔpepɛ edwɛkɛ zo, edwɛkɛ ne anvinde anzɛɛ wɔandwula ye kpalɛ la na bɔ mɔdenle nwu deɛmɔti ɔrale ye zɔ la. Fane dɔɔnwo ne ala saa ɛfa edwɛkɛ mɔɔ yɛzuzu nwo wɔ anwuma ɛke la ɛdi gyima a, ɔbahola yeaboa wɔ.
Ɛlɛ ɛdendɛlɛ nu ngyegyelɛ ɔ? Sukoa kɛ ɛbabuke ɛ nloa ekyii wɔaboka mɔɔ ɛyɛ ye dɛba la anwo na bɔ mɔdenle kɛ ɛbabobɔ edwɛkɛ agbɔkɛ ne mɔ wɔamaa nuhua ala ɛkɛ kpalɛ. Twe anwoma dɔɔnwo kɔ wɔ nu, gu ɛnwomenle na tɔ ɛ rɛle aze tendɛ. Menli dɔɔnwo mɔɔ bɛ edwɛkɛ sisi agbɔkɛ la ɛyɛ ɛhye na yemaa bɛnyia anyuhɔlɛ wɔ ɛdendɛlɛ nu na yemaa bɛ edwɛkɛ nu ɛla ɛkɛ. Saa ɛtendɛ ɛ gye ati na ɛlɛbɔ s nee z ɛnelɛkpɔkɛ ne mɔ a, mmamaa ɛtafinlima ka ɛ gye ne mɔɔ wɔ ɔ nyunlu la. Bie a wɔ ngyegyelɛ ne ɛnrɛvi ɛkɛ ne bɔkɔɔ noko mmamaa ɛ sa nu to. Kakye kɛ Gyihova kpale Mosisi, awie mɔɔ bie a ɛnee ɔlɛ ɛdendɛlɛ nu ngyegyelɛ la kɛ ɔhɔha edwɛkɛ mɔɔ hyia la ɔhile Yizilayɛma nee Falo mɔɔ wɔ Yigyibiti la. (Ade. 4:10-12) Saa ɛlɛ ɛhulolɛ ne a, ɔbava ɛdawɔ noko yeali gyima na yeamaa wɔ ɛzonlenlɛ gyima ne azo ma.