¿Achkë rbʼanik xtakʼüt rït chë natyoxij rkʼaslemal xyaʼ Jesús pa kamïk?

1, 2. Taq nqaquʼ rij ri xuʼän Jesús qmä röj, ¿achkë kʼo ta chë nuʼän ya riʼ chqë, y achkë rma? (2 Corintios 5:14, 15; tatzʼetaʼ chqä ri achbʼäl).

TQABʼANAʼ che rä chë jun winäq xkowin xatresaj pä chuxeʼ jun mamaʼ jay ri xtzaq. ¿Tapeʼ chë kan kowan xkatyoxin che rä? Tapeʼ ma xa xuʼ ta rït xaturtoʼ, rkʼë jbʼaʼ xkabʼä rkʼë rchë xtatyoxij che rä ri xuʼän awmä rït chqä xtaʼij che rä chë majun bʼëy xtamestaj ta ri xuʼän.

² Achiʼel xqatzʼët qa chpan ri jun qa tjonïk, jontir nkʼatzin chë kʼo jun nqkolö pa rqʼaʼ ri mak ri xyaʼ qa Adán chqij. Y Jehová xuʼän riʼ taq xyaʼ Rkʼajol pa kamïk. Ri rkʼaslemal xyaʼ Jesús pa kamïk nuʼän chë 1) nkuy qamak, 2) nqayaʼ chwäch qan chë chqawäch apü xttel qa ri mak chqij y 3) jnan chik jmul nuʼän qawäch rkʼë Dios. Rma ri xuʼän Jehová pa qawiʼ, jontir nqkowin nqïl qakʼaslemal chwäch ri kʼakʼakʼ Rwachʼlew. Taq Jesús xyaʼ riʼ pa kamïk, ryä xkʼüt chë kowan nqrajoʼ. Yajün taq majanä tpë chwäch le Rwachʼlew, ryä rkʼutun wä chik chë kowan yerajoʼ ri winäq (Prov. 8:30, 31). Taq ri Apóstol Pablo xtzjon chrij ri nunaʼ Jesús chqij, ryä xuʼij: «Rma ri Cristo nqrajoʼ, ya riʼ nbʼanö chqë chë nqaʼän ri nuʼij chqë» (taskʼij 2 Corintios 5:14, 15). Reʼ ntel chë tzij chë, taq nqaquʼ rij achkë rbʼanik nqrajoʼ Jesús, ya riʼ kʼo ta chë nbʼanö chqë chë nqakʼüt chë nqatyoxij rkʼaslemal xyaʼ pa kamïk chqä chë majun bʼëy nqajoʼ ta nqamestaj.

3. ¿Achkë rma jalajöj rbʼanik nqkowin nqakʼüt chë nqatyoxij rkʼaslemal xyaʼ Jesús pa kamïk?

³ ¿Achkë rbʼanik xtakʼüt rït chë natyoxij rkʼaslemal xyaʼ Jesús pa kamïk? Rkʼë jbʼaʼ ri xtaʼän rït ma jnan ta rkʼë ri xtkiʼän nkʼaj chik. Taquʼ rij ya reʼ. Tqabʼanaʼ che rä chë ye kʼo oxiʼ winäq nkajoʼ yebʼä pa kʼastanen pa jun tinamït, ye kʼa ryeʼ ma jnan ta tinamït ye kʼo wä, rma riʼ ma jnan ta bʼey nkichäp äl. Ke riʼ chqä rït, ri rbʼanik xtakʼüt chë natyoxij rkʼaslemal xyaʼ Jesús pa kamïk, rkʼë jbʼaʼ ma jnan ta rkʼë rbʼanik xtkikʼüt nkʼaj chik, rma ma jnan ta rbʼanon iwachbʼilanïk rkʼë Jehová. Rma riʼ, re tjonïk reʼ bʼanon pä chkë oxiʼ molaj winäq: 1) ri najin nkitjoj kiʼ chrij le Biblia, 2) ri yeqasan chik pa yaʼ y 3) ri kiyaʼon qa rtinamit Jehová.

RI NAJIN NKITJOJ KIʼ CHRIJ LE BIBLIA

4. ¿Achkë ntel chë tzij chë Jehová nutzʼët achkë kʼo pa kan ri najin nkitjoj kiʼ chrij le Biblia?

⁴ ¿Najin natjoj awiʼ rït chrij le Biblia? Si ke riʼ, reʼ ntel chë tzij chë Jehová nrajoʼ chë rït yatok ramigo chqä chë najin yaturtoʼ pä rchë yajelun más rkʼë (Juan 6:44; Hech. 13:48). Le Biblia nuʼij chë Dios nutzʼët «achkë kʼo pa kan jontir winäq». Reʼ ntel chë tzij chë ryä nutzʼët jontir ri najin naʼän rchë natamaj rwäch chqä kan kiʼ rkʼuʼx nuʼän taq nutzʼët chë kʼo najin najäl pan akʼaslemal rchë naʼän ri nqä chwäch (Prov. 17:3; 27:11). Ri rkʼaslemal xyaʼ Jesús pa kamïk nuʼän chë rït yakowin yatok ramigo Jehová (Rom. 5:10, 11). ¿Tapeʼ chë majun bʼëy nawajoʼ ta namestaj ya riʼ?

5. ¿Achkë ütz nkiʼän ri najin nkitjoj kiʼ chrij le Biblia rchë nkismajij ri nuʼij chpan Filipenses 3:16?

⁵ ¿Achkë ütz naʼän rchë nakʼüt chë natyoxij rkʼaslemal xyaʼ Jesús pa kamïk? Jun ri ütz naʼän, ya riʼ nasmajij ri xuʼij ri apóstol Pablo chkë ri cristianos aj Filipos. Ryä xuʼij ya reʼ chkë: «Xa bʼa jaruʼ na kʼa qabʼanon pä kʼa komä, ma tqayaʼ ta qa rbʼanik» (Filip. 3:16). Reʼ ntel chë tzij chë nkʼatzin ma nayaʼ ta qa rbʼanik ri najin naʼän rchë natamaj más rwäch Jehová. Ma tayaʼ ta qʼij chë kʼo jun nbʼanö chawä chë yatel qa chpan ri bʼey ri yaturkʼwaj chpan ri kʼaslemal (Mat. 7:14; Luc. 9:62).

6. ¿Achkë ütz nkiʼän ri najin nkitjoj kiʼ chrij le Biblia si kʼo jun kwest najin nuʼän chkiwäch? (Deuteronomio 30:11-14; tatzʼetaʼ chqä ri achbʼäl).

⁶ ¿Kwest nuʼän chawäch rït nanmaj jun naʼoj chpan le Biblia ri majanäj ta qa xatamaj? Si ke riʼ, takanuj más naʼoj chrij riʼ y taʼij che rä Jehová chë katurtoʼ pä rchë nqʼax más chawäch (Sal. 86:11). Si xaʼän yän riʼ y kʼa kwest na nuʼän chawäch nanmaj, tamestaj qa jbʼaʼ ri naʼoj riʼ, ye kʼa ma tayaʼ ta qa atjonik chrij le Biblia. ¿Y si kwest najin nuʼän chawäch nayaʼ qa rbʼanik jun ri nuʼij le Biblia chë ma ütz ta? Tnatäj chawä chë Jehová rtaman chë xa kʼo qa mak chqij chqä ma nukʼutuj ta chqë ri ma nqkowin ta nqaʼän. Rït yakowin nanmaj rtzij (taskʼij Deuteronomio 30:11-14). Y ryä rbʼin chë xkaturtoʼ pä (Is. 41:10, 13; 1 Cor. 10:13). Rma riʼ, ma tayaʼ ta qa natäj aqʼij. Pa rkʼexel xa xuʼ naquʼ rij achkë kwest najin nuʼän chawäch nayaʼ qa, más ütz taquʼ achkë rbʼanon pä Jehová awmä rït, achiʼel rkʼaslemal Rkʼajol ri xyaʼ pa kamïk. Taq rït xtawajoʼ más Jehová, xtatzʼët chë «rpixaʼ ma jun ejqaʼn ta» (1 Juan 5:3).a

7. ¿Achkë ütz nkiquʼ rij ri qʼopojiʼ kʼojolaʼ ri ye Testigos kiteʼ kitat?

⁷ ¿Ateʼ atat ye Testigos y najin nkikʼüt chrij Jehová chwäch? Si ke riʼ, reʼ ntel chë tzij chë rït yït kestudiante ryeʼ. Ri kestudiantes ri teʼej tataʼaj ri kʼo más kiqʼij ya riʼ kalkʼwal. Ye kʼa, rït qʼopoj o kʼajol, tnatäj chawä chë le Biblia nuʼij ya reʼ: «Kixjelun rkʼë Dios, y ryä xtjelun pä iwkʼë rïx» (Sant. 4:8; 1 Crón. 28:9). Si rït yajelun rkʼë Jehová, ryä xtjelun pä awkʼë rït. Jehová ma xa xuʼ ta nrajoʼ ntok awamigo xa rma awachʼalal ye Testigos, ryä nrajoʼ nuʼän riʼ rma kowan yatrajoʼ. ¿Achkë nbʼanö chë rït yakowin yatok ramigo Dios? Ri rkʼaslemal xyaʼ Jesús pa kamïk; majun bʼëy tamestaj ta riʼ (Rom. 5:1, 2). Rma riʼ, jun ri ütz naʼän loman nqajan pä ri qʼij taq xtqanataj rkamik Jesús, ya riʼ naquʼ rij achkë rkʼamon pä pan awiʼ rït ri rkamik Jesús. Ri naquʼ rij riʼ xkaturtoʼ rchë xtayaʼ jojun ametas chqä rchë xtatäj aqʼij rchë xtabʼeqʼiʼ. Ke riʼ rbʼanik xtakʼüt chwäch Jehová chë kowan yatyoxin che rä rma xyaʼ Rkʼajol pa kamïk rchë xaturköl.b

RI YEQASAN CHIK PA YAʼ

8. ¿Achkë rbʼanik kikʼutun qachʼalal ri yeqasan chik pa yaʼ chë kikʼuqbʼan kikʼuʼx chrij rkamik Jesús?

⁸ Si rït yït qasan chik pa yaʼ, kʼo kʼïy rbʼanik akʼutun chik chë akʼuqbʼan akʼuʼx chrij ri xuʼän Jesús qmä röj. Jojun ejemplos. Rït kʼo jojun xaʼän rchë xajelun rkʼë Jehová chqä rchë xanmaj rtzij. Anman rtzij Jesús rma natzjoj le Biblia chqä yeʼatjoj ri winäq. Xajäch awiʼ pa rqʼaʼ Jehová y xaqasäx pa yaʼ. Y rkʼë jbʼaʼ akochʼon ri kʼayewal kiyaʼon nkʼaj chik pan awiʼ xa rma nayaʼ rqʼij Dios (2 Tim. 3:12). Rma akochʼon pä ri kʼayewal chqä rma akʼuqbʼan akʼuʼx chrij Jehová, najin nakʼüt chë nawajoʼ ryä chqä chë natyoxij rkʼaslemal xyaʼ Jesús pa kamïk (Heb. 12:2, 3).

9. ¿Achkë rma nkʼatzin nqachajij qiʼ jontir ri yojqasan chik pa yaʼ?

⁹ Ye kʼa jontir ri yojqasan chik pa yaʼ nkʼatzin nqachajij qiʼ. ¿Achkë rma? Rma taq nqʼax ri tiempo, rkʼë jbʼaʼ xa nqamestaj jaruʼ rqʼij rkʼaslemal xyaʼ Jesús pa kamïk. Tqaquʼ rij ri xbʼanatäj kikʼë ri cristianos aj Éfeso. Tapeʼ Jesús xuʼij chkë chë kan ütz najin nkiʼän rma najin yekiköchʼ ri kʼayewal, ryä xuʼij ya reʼ che rä ri congregación: «Kʼo jun ma ütz ta ntzʼeton chawij: chë ma yinawajoʼ ta chik achiʼel xinawajoʼ pa naʼäy» (Apoc. 2:3, 4). Ri xuʼij Jesús nukʼüt chë, tapeʼ jun qachʼalal kʼo kʼïy yeruʼän rchë nuyaʼ rqʼij Dios, rkʼë jbʼaʼ taq nqʼax ri tiempo ma rkʼë ta chik ronojel ran nuʼän riʼ. Rkʼë jbʼaʼ ri qachʼalal riʼ nchʼö rkʼë Jehová, nbʼä pa qamoloj chqä ntel chutzjoxik le Biblia, ye kʼa nuʼän jontir riʼ xa rma rtaman chë ya riʼ kʼo chë nuʼän y ma rma ta chë ya riʼ naläx pa ran. ¿Achkë ütz nqaʼän si nqanaʼ chë ma nqajoʼ ta chik Jehová achiʼel rbʼanon qa?

10. ¿Achkë rbʼanik nqkowin nqasmajij ri naʼoj nuyaʼ 1 Timoteo 4:13, 15?

¹⁰ Ri apóstol Pablo xuʼij che rä Timoteo chë ttzʼetaʼ achkë rbʼanik najin nuyaʼ rqʼij Jehová chqä chë kan rkʼë ronojel ran tyaʼ rqʼij (taskʼij 1 Timoteo 4:13, 15). ¿Achkë rbʼanik nqkowin nqasmajij röj ri naʼoj riʼ? Jun rbʼanik, ya riʼ taq nqatzʼët achkë ütz nqaʼän rchë más ütz rbʼanik nqayaʼ rqʼij Jehová chqä rchë ronojel mul kiʼ qakʼuʼx nqaʼän taq nqayaʼ rqʼij (Rom. 12:11; tatzʼetaʼ ri nota de estudio «Que el espíritu los llene de fervor»). Jun ejemplo. Rkʼë jbʼaʼ ütz nqayaʼ chqawäch nqayaʼ más qaxkïn pa qamoloj o nqatjoj äl más qiʼ taq nqbʼä. O rkʼë jbʼaʼ ütz nqatjoj qiʼ chrij le Biblia akuchï majun ta jun nqnaqö, rchë ke riʼ xtqkowin xtqchʼobʼon chrij ri xtqaskʼij chqä rchë kʼo más naʼoj xtqatamaj qa. Si ma nqayaʼ ta qa rbʼanik jontir reʼ, más xtqatyoxij rkʼaslemal xyaʼ Jesús pa kamïk y más xtqatyoxij jontir ri ryaʼon Jehová chqë. Ri xtqanaʼ chkij ri spanïk riʼ, xtuʼän kan achiʼel jun qʼaqʼ ri más nbʼrö taq nqayaʼ más siʼ chpan. Jun chik ri ütz nqaʼän ya riʼ chë, loman nqajan pä ri qʼij taq xtqanataj rkamik Jesús, ütz nqaquʼ rij jontir ri utzil qlon rma yoj Testigos. Ya riʼ xtqrtoʼ rchë xtqaloqʼoqʼej más rkʼaslemal xyaʼ Jesús pa kamïk, rma ya riʼ nbʼanö chë nqkowin nq·ok ramigos Jehová.

11, 12. Si kʼo jun tiempo nqanaʼ chë ma kiʼ ta chik qakʼuʼx najin nqayaʼ rqʼij Jehová, ¿ntel chë tzij riʼ chë ryä ma najin ta chik nuyaʼ ri loqʼoläj rchqʼaʼ chqë? (Tatzʼetaʼ chqä ri achbʼäl).

¹¹ Ma tuʼän ta kaʼiʼ qakʼuʼx si kʼo jun tiempo nqanaʼ chë ma rkʼë ta chik ronojel qan najin nqayaʼ rqʼij Jehová. Chqä, ma tqaquʼ ta chë Jehová ma najin ta chik nuyaʼ ri loqʼoläj rchqʼaʼ chqë. Tnatäj chqë ri xuʼij ri apóstol Pablo chrij ri samaj ri xyaʼöx qa che rä: «Tapeʼ ma nwajoʼ ta nbʼän, rïn ntaman chë ya riʼ ri samaj ri xyaʼöx qa pa nqʼaʼ» (1 Cor. 9:17). ¿Achkë xrajoʼ xuʼij ryä?

¹² Achiʼel nqatzʼët, Pablo kʼo mul ma xuʼij ta riʼ ran xtzjoj rchʼaʼäl Dios. Ye kʼa tapeʼ ke riʼ xnaʼ, ryä ma xyaʼ ta qa rbʼanik ri samaj ri xyaʼöx qa che rä. Ke riʼ chqä tqabʼanaʼ röj. Tqayaʼ chwäch qan nqaʼän ri ütz tapeʼ kʼo mul ma nqarayij ta nqaʼän riʼ. Tqaʼij che rä Jehová chë tqrtoʼ pä rchë nqarayij nqaʼän ri nrajoʼ chqä chë tyaʼ qachqʼaʼ rchë nqaʼän riʼ (Filip. 2:13). Tqayaʼ qan chrij ryaʼik rqʼij Jehová. Si xtqaʼän jontir riʼ, ya riʼ xtqtoʼö rchë xtqajoʼ chik jmul Jehová achiʼel rbʼanon qa chqä rchë kiʼ chik jmul qakʼuʼx xtqayaʼ rqʼij.

13. ¿Achkë ütz nqaʼän rchë nqatzʼët si qakʼwan jun kʼaslemal achiʼel nuʼij Rchʼaʼäl Dios?

¹³ Ri rkaʼn wuj chkë ri Corintios 13:5 nuʼij: «Chaq taqïl titzʼetaʼ qa iwiʼ rchë nitzʼët we ikʼwan ikʼaslemal achiʼel nuʼij ri Rchʼaʼäl Dios. Chaq taqïl titzʼetaʼ achkë inaʼoj najin nikʼüt». Rchë nqasmajij re naʼoj reʼ, ütz chë jantäq nqaquʼ rij ya reʼ: «¿Nyaʼon komä Rqʼatbʼäl Tzij Dios naʼäy pa nkʼaslemal? ¿Nukʼüt ri achoq chrij yikʼastan wä chë itzel ntzʼët ri itzelal? ¿Yentoʼ qachʼalal pa congregación rchë ma njeʼ ta chʼaʼoj chkiwäch chqä rchë jnan nuʼän kiwäch?» (Sal. 97:10; Mat. 6:33; Efes. 4:2, 3). Taq ya xa nqajan pä ri qʼij taq xtqanataj rkamik Jesús, ya riʼ chqä taq ütz nqaquʼ rij jontir reʼ. Taq nqaquʼ rij achkë kibʼanon Jehová chqä Jesús pa qawiʼ, ya riʼ nbʼanö chqë chë nqajoʼ nqakʼüt chkiwäch chë nqtyoxin chkë chqä chë ma yoj kʼäs ta xa xuʼ rchë nqaʼän ri nqajoʼ röj, xa rchë nqaʼän ri nrajoʼ Cristo.c

RI KIYAʼON QA RTINAMIT JEHOVÁ

14. ¿Achkë rma jojun qachʼalal kiyaʼon qa ri congregación?

¹⁴ Ye kʼo jojun qachʼalal kiyaʼon qa ri congregación tapeʼ ya kʼo chik ikʼ o ya kʼo chik jnaʼ kiyaʼon pä rqʼij Jehová. ¿Achkë rma? Rkʼë jbʼaʼ rma kowan xkiquʼ rij ri nkʼatzin chkë pa kikʼaslemal (Luc. 21:34). Nkʼaj chik rkʼë jbʼaʼ xekanaj qa rma ri xuʼij o ri xuʼän jun qachʼalal chkë (Sant. 3:2). Y jojun chik rkʼë jbʼaʼ xkiʼän jun nüm mak y nkixiʼij kiʼ nkikʼutuj kitoʼik. Si rït kʼo jun rma xayaʼ qa rtinamit Jehová, ¿achkë ütz naʼän? ¿Achkë xtawajoʼ xtaʼän si xtaquʼ rij rkʼaslemal xyaʼ Jesús pa kamïk?

15. ¿Achkë rbʼanik yertzʼët Jehová ri qachʼalal ri kiyaʼon qa rtinamit? (Ezequiel 34:11, 12, 16).

¹⁵ Taquʼ rij achkë rbʼanik yertzʼët Jehová ri kiyaʼon qa rtinamit. Ryä ma yermestan ta qa chqä yertzʼët achiʼel ta karneʼl ri ye sachnäq, rma riʼ yerkanuj, yertzüq chqä yertoʼ rchë yetzolin pä rkʼë (taskʼij Ezequiel 34:11, 12, 16). ¿Ke riʼ komä najin nuʼän Jehová awkʼë rït? ¡Jaʼ, ke riʼ! Si rït najin naskʼij re tjonïk reʼ, najin nakʼüt chë nawajoʼ na Jehová. Ma tamestaj ta chë ryä kʼo ütz xtzʼët pan awan, rma riʼ xaturkʼäm pä pa rtinamit. Y komä chqä, Jehová kʼa najin na nutzʼët achkë kʼo pan awan, rma riʼ nrajoʼ chë yatzolin pä pa rfamilia.

16. ¿Achkë rkʼë jbʼaʼ xketoʼö ri ye kanajnäq qa rchë yetzolin pä rkʼë Jehová? (Tatzʼetaʼ chqä ri achbʼäl).

¹⁶ Ri folleto Jehová desea que vuelva nuʼij re jaʼäl taq tzij reʼ: «Jehová xtkʼüt chawäch achkë bʼey nkʼatzin nachäp rchë yatzolin pä. Ryä xkaturtoʼ chwäch jontir ri nbʼanö chawä chë nchʼpü akʼuʼx, xkaturtoʼ rchë xtamestaj ri xbʼan chawä chqä rchë xtjeʼ jun chʼajchʼöj aconciencia. Taq xtatzʼët achkë rbʼanik xkaturtoʼ pä Jehová, rkʼë jbʼaʼ kan xtawajoʼ xtayaʼ chik jmul rqʼij pa congregación». Chqä, ma tamestaj ta chë ri ukʼwäy taq bʼey nkajoʼ yatkitoʼ. Ryeʼ ye «achiʼel jun ri akuchï natoʼ wä awiʼ chwäch ri kaqʼiqʼ chqä achiʼel jun ri akuchï natoʼ wä awiʼ chwäch ri qʼeqäl jöbʼ» (Is. 32:2). Rma riʼ, taquʼ achkë ütz naʼän rchë jnan chik jmul nuʼän awäch rkʼë Jehová (Is. 1:18; 1 Ped. 2:25). ¿Ütz nuʼän chawäch rït yatapon chpan jun qamoloj pa Salón del Reino? ¿Ütz komä nuʼän chawäch yatzjon rkʼë jun ukʼwäy bʼey y naʼij che rä chë nawajoʼ yatzolin pä rkʼë Jehová? Rkʼë jbʼaʼ ryä xtuʼän jontir ri nkʼatzin rchë jun qachʼalal xkaturtjoj jun tiempo chrij le Biblia. Tayaʼ chwäch awan chë Jehová xtyaʼ utzil pa rwiʼ jontir ri xtaʼän rchë xtakʼüt chë natyoxij rkʼaslemal xyaʼ Jesús pa kamïk.

¿ACHKË XTAʼÄN RÏT?

17, 18. ¿Achkë ütz nqaʼän komä loman nqajan pä ri qʼij taq xtqanataj rkamik Jesús?

¹⁷ Jesús xuʼij «Dios [...] xiryaʼ rïn, ri Rkʼajol, kimä ryeʼ rchë xa bʼa achkë ri rkʼuqbʼan rkʼuʼx chwij ma nchup ta rwäch, xa kan xtrïl ri kʼaslemal ri majun bʼëy nkʼis ta» (Juan 3:16). Ri rkʼaslemal xyaʼ Jesús pa kamïk, ya riʼ nbʼanö chë Jehová nkowin nqrköl pa rqʼaʼ ri mak chqä ri kamïk. Majun bʼëy tqamestaj ta ya riʼ (Rom. 3:23, 24; 2 Cor. 6:1). Taq xa jbʼaʼ chik nrajoʼ rchë xtqanataj rkamik Jesús, ütz nqaquʼ rij achkë rbʼanik xkikʼüt Jehová chqä Jesús chqawäch chë kowan yojkajoʼ. Ri xkiʼän ryeʼ rchë xkikʼüt chqawäch chë yojkajoʼ, ya riʼ kʼo ta chë nbʼanö chqë chë nqtyoxin chkë.

¹⁸ ¿Achkë xtaʼän rït rchë xtakʼüt chë natyoxij rkʼaslemal xyaʼ Jesús pa kamïk? Rkʼë jbʼaʼ ri xtaʼän rït ma jnan ta rkʼë ri xtuʼän jun chik. Ye kʼa tayaʼ chawäch awan chë Jehová xtyaʼ utzil pan awiʼ rït chqä pa kiwiʼ jontir rsamajelaʼ ri ye kʼo chwäch jontir Rwachʼlew, rma ryeʼ ma nkiʼän ta chik chë «kikʼaslemal kʼa kichë na ryeʼ, xa rchë chik ri xkäm pa kiwiʼ chqä xkʼasöx pä rma Dios» (2 Cor. 5:15).