Pwony me 3
Kit ma Watwero Ngeyo Kwede Ni Lubanga Tye
1, 2. Lok ango ma konyowa me moko ka ce Lubanga tye ada?
YO ACEL me moko ka ce Lubanga tye ada aye me tic ki lok ma ngene tutwal ni: Gin ma kiyubo ayuba nongo layubone tye. Ka ce tic ki ginne mito diro, ci nongo layubone bene obedo ladiro.
2 Me labolle, nen kong jami ma tye i oti. Meja, kom, kabuto, agulu, cupuria, cani, ki jami me cam mukene-ni ducu gitye ki layubgi. Kadi wa kor ot, dye ot, kacel ki wi ot-gu bene layubone obedo tye. Ento ka iporo jami ma kiloko i komgi-ni ki mukene ci inongo ni yubogi dok yot. Kit macalo jami matino tino nongo layubone tye-ni, pe dong ngene kene ni jami ma dok kitgi tego-ne nongo ngat mo ma dok ryek aye ma oyubogi?
Jami me Aura ma Gitye i Dan Polo
3, 4. Polo ki lobo konyowa me niang ni Lubanga tye nining?
3 Ka cawa tye ki ngat ma oyubo, ci dong Ceng ki jami mukene ma kitgi dok tego adada ma giwoto gilworo en ceng labongo bolo kit cekon mo pi lwaki cencwari mapol ata-ni kono? To Yogo me lakalatwe ma lobowa-ni tye i iye ma tye ki lakalatwe makato bilion 100 kulu-ni kono? Tika i dyewor mo kong itemo keto cwinyi me ngiyo lakalatwe ma nongo gumoone malo calo moyo-ni? Pe okel-li ur tutwal? Tam kong kit ma dan polo ma opong ki yogo me lakalatwe ma gitye gin bilion mapol ata-ni lac kwede! Jami ma gitye i dan polo-ni gubedo ka wot pi cencwari mapol ata ma pe gipoto wang cawagi calo cawa mo ma gene adada.
4 Ka cawa ma yubone olo yot-ti, tye ki layubone, ci jami ma gitye i dan polo ma kitgi dok tek loyo-ni myero obed ni ladiro mo aye ma nongo oyubo. Meno aye gin mumiyo Baibul waco ni “wuting wangwu malo wunen polo,” ka dok penyowa ni: “Anga ma oketo jami magi?” Ci lagamme: “Ngat [Lubanga] ma telo monygi, ngeyo welgi ducu, dok bene lwongogi ki nyinggi. Tekone dwong tutwal, meno aye gin mumiyo mo ki i kingi pe rwenyo.” (Icaya 40:26) Pi meno, polo ki lobo nyuto ni Lubanga ma obedo won teko ki dok ryeko ma en aye dorogi-ni tye, kadi bed kome pe nen.
Kiyubo Lobo i Yo Ma Kite dok Pat
5-7. Lok ada ango ma dok i kom lobo ma nyuto ni Ladiro mo aye oyubo?
5 Lucayan gitye ka medde ki kwano lok i kom lobo, ento kwangi-ni tye ka yabo wangi medo ameda me niang ni lobo-ni kara kiyubo mupore pi kwo pa dano. Bor-re ki ceng tye mupore pi nongo dero ki lyeto ma rwatte. Lobo woto lworo ceng kicel i mwaka acel, kun nongo tye i kit ma miyo oro ki cwir bedo tye i but lobo mapat pat. Lobo bene wire pi kelo dye ceng ki dye wor, wire man tero cawa 24. Tye bene ki yamo mapat pat ma orubbe i kit ma mitte kikome pi yweyowa dok umowa ki i kom lyeto ma kec ma a ki malo. Dok tye ki pii ki ngom muromo ma mitte pi ceko cam.
6 Ka onongo jami magi ki mukene-ni gipe, kono onongo kwo pe twere. Jami magi ducu mono obino pigi kengi? Science News wacci: “Nen calo piny maber kuman-ni pe obino pire kene.” Pe gitwero bino pigi kengi. Ladiro tic mo makwiri aye ma oketogi pi tyen lok mo.
7 Ka icito i ot mo ci inongo iye opong ki cam muromo, dok kikubo wa pii-gu bene iye ki jami mukene mapol, ci ibiwacci ngo? Ni ot meno ki jami ducu ma i iye-ni gubino pigi kengi? Pe, ibiwaco atir ni ngat mo maryek aye oyubo ki diro adada. Lobo bene kiyubo ki diro mo madit wek obed ki jami ducu ma mitte pi gin ma kwo ducu ma bedo i iye, dok tye ki jami ma kitgi tego mapol ma loyo kit ot mo keken.
8. Ngo mukene ma tye ma dok i kom lobo ma nyuto ni Lubanga paro piwa?
8 Tam bene pi jami mapol ata ma miyo kwo bedo mit i lobo. Tam kong i kom ature ma gitye i rangi mapat pat mapol ata ma ngwecgi kur ma dano marogi. Ka dok wit cam mapat pat mapol ata ma gimit. Tam bene pi bunga, godi, nam-gu, kacel ki cwec mukene ma nenogi mit. Ka dong deyo me poto ceng ma neno mit ma mediwa mit pa kwo kono? Ka walokke i kom lee kono, neno tuko pa lutino gwogi, bwura, ki lutino lee mukene-ni pe yomo cwinywa? Pi meno lobo tye ki jami mapol ma yomo cwiny ma pe gubedo jami ma mitte tutwal pi kwo. Magi ducu nyuto ni lobo onongo kiyubo ki mar madit atika pi dano, wek pe wakwo iye keken ento wek wanong mitte.
9. Anga ma oketo lobo, dok pingo?
9 Pi meno, bedo me ryeko me niang ni Lubanga Jehovah aye obedo Lami jami magi ducu, kit macalo laco Baibul mo acel oloko ni: “In aye ma iketo polo ki lobo.” Pi tyen lok ango? En omiyo lagamme kun tito ni Lubanga “En [aye] ocako tic me keto lobo, ci otiyo otyeko, en omiyo ocung matek kakare. En yam pe oketo lobo ci oweko woko kun onyobbe atata, en oketo ni dano twero bedo iye.”—Icaya 37:16; 45:18.
Nyig Kom Obedo Gin me Aura
10, 11. Pingo nyig kom obedo gin me aura mada?
10 Jami makwo kono? Pe tye ngat mo ma oyubogi? Me labolle, nen kong jami manok nok ma tye me aura i nyig kom. Michael Denton, dano ma tye ki ngec matut i cayan otito i buke me Evolution: A Theory in Crisis ni: “Kadi wa bacteria ma obedo gin ma kwo ma pud dong tidi loyo i lobo-ni dok tye ki nyig kom acel keken, bene niang i kome tek adada. Kadi bed ni nyig kom bacteria tidi tutwal, . . . ento tye calo Faktori mo ma tye ki jami kome matino tino mapol ata . . . ma kite tek loyo kit macin mo keken ma dano oyubo dok pe tye kit gino mo ma pe kwo ma pore kwede.”
11 Ma dok i kom teko pa nyig kom acel acel me gwoko ngec, en owaco ni: “Teko pa DNA me gwoko ngec dit loyo teko pa gin lagwok ngec mo keken; ngec ducu ma dok i kom gin makwo calo dano kulu nongo tye kigwoko en i gin ma titidi ma bene pe twero nene ki wang-ngi. . . . Ka imedo i kom jami matino tino ma timme i kom dano ma miyo dano bedo kwo, ci inongo ni pe tye kit gino mo ma dano oyubo ma ngolo ka ngete. Man weko wamwolle adada.”
12. Lacayan mo oloko ni nyig kom obino nining?
12 Denton omedo ni: “Kit ma nyig kom acel ma pe gwa tutwal tye kwede keken miyo pe watwero ye ni man obedo gin ma ocakke pire kene nyo pe kiyubo ayuba.” Kadi ki ngo, layubone olo obedo tye.
Adamwa me Aura
13, 14. Pingo adam dok obedo gin me aura loyo nyig kom?
13 Ladiro me cayan man owacci: “Nyig kom kadi ni gwa adada ento pe kiromo porone ki adam wic. Adam wi dano tye ki nyig kom me ler ma tiyo calo tol cim ma romo milion alip apar kulu. Jami mogo ma nongo obedo uci uci ma welle tye i kin alip apar ki alip miya acel nongo tye olot ki i kom nyig kom me Ler man kun cito kubbe ki nyig kom mukene me ler cim me adam-mi. Kabedo ma okubbe i adam pa dano ka kiribo ducu cokcok o . . . alip milion tyen milion.”
14 Denton omedde ni: “Kadi bed kikwany kubbe acel ki i kom kubbe miya acel me kubbe ma tye i adam, ka iporo ki kubbe me cim ki mukene ma dano tiyo kwede i Lobo-ni dong ducu, pud ibinongo ni manok me adam-mi nongo pud dwong loyo mabor ata.” Dong en openyo ni: “Mono kubbe ma tye i adam-mi twero bino pire kene?” Lagamme ngene kene ni ku. Ngat ma paro piwa aye ma oyubo adam.
15. Jo mukene guloko ningo i kom adam?
15 Adam wi dano weko kadi wa kompiuta ma kiuro adada doko gin atata. Laco lok me cayan ma nyinge Morton Hunt owaco ni: “Wiwa mako ngec makato kompiuta ma dong kitero ni gwa adada tyen bilion mapol ata.” Mumiyo Robert J. White ma obedo doktor ma yango adam odolo tere ni: “Pe atye ki yo mo me weene kono do me ye ni tye Ngat mo Maryek, ma oyubo adam i yo me aura kit man—gin mo ma dano pe twero niang iye. . . . Omyero aye ni man ducu ocakke pi ryeko pa Ngat mo ma oyubo.” Omyero bene obed ni Ngatte paro piwa.
Tic pa Remo
16-18. (a) I yo ango ma remo dok pat kwede? (b) Man konyowa me moko gin ango?
16 Tam kong kit ma remo tiyo kwede me tero moc cam ki yamo mangic dok gwokowa ki i kom two ma makowa. Buk me ABC’s of the Human Body oloko i kom red blood cells ma obedo gin acel i kin jami angwen madongo ma tye i remo-ni ni: “Remo ma oton kicel nongo tye ki blood cell makato milion 250 mapat pat . . . Komwa tye kwede ma romo trilion 25, ma ka kiyaro ayara ci romo umo bar me tuko odilo tennis angwen kulu. . . . kileyo ka wang ma oballene i wel ma romo milion 3 i cekon acel acel.”
17 Ma dok i kom white blood cells, ma bene obedo but remo ma pire tek, buk acel-li tittiwa ni: “Kadi bed red cell tye kite acel keken, ento white blood cells tye ki wite mapat pat mapol, wite acel romo lweny i yo mapat pat. Me labolle, wite acel mo nginyo nyig kom mutone. Mukene lwenyo ki kwidi, dok kweyo teko pa jami mogo ma tye ki kwir-gu, nyo lwenyo i kom bacteria.”
18 Remo obedo gin me aura dok kiyubo i rwom ma lamal atika! Adada gino mo ma ocoko jami ma konygi pol dok gwoko komwa maber kit man omyero obed ni nongo ngat mo maryek dok ma paro piwa aye oyubo—Lubanga.
Jami Mukene me Aura
19. Wang ka kiporo ki jami mogo ma dano aye oyubo ci mene ma loyo?
19 Tye jami mukene mapol me aura ma tye i kom dano. Acel i kine obedo wang, ma kiyubo i rwom ma lamal ma pe pore ki kit kamera mo keken. Robert Jastrow ma okwano lok kom jami ma tye i dan polo owaco ni: “Wang omyero obed ni kiyubo ayuba; pe tye layub darabin mo ma twero yubone maber loyo wang.” Dok buk me Popular Photography otito ni: “Wang dano neno jami maber loyo kamera. Wang neno kabedo malac dok pe loko cal pa gin moni-ni, ki jami ma woto bene nen ma woto pe cung calo ma i cal ma kimako . . . Dong poro wang ki kamera pe rwatte matwal. Wang dano obedo calo kompiuta mo ma kite tek dok nongo tye ki ryeko ma dano aye oketo, ma gonyo ter gin ma oneno woko, dok tiyo i cipid, kit ma tiyo kwede bene gwa loyo gino mo keken ma dano oyubo calo kompiuta nyo kamera mabor ata.”
20. Jami mukene me aura ango ma tye i kom dano?
20 Tam bene i kom kit ma dul komwa mapol matino tino giribbe kwede me tic labongo tamwa ki keto tekwa. Me labolle, wacamo dok wamato jami mapol mapat pat ci cito i iwa, ento ojoga tiyo i komgi ci wanongo teko. Tem kong piko jami magi i ot piko mo me mutoka ci nen ka ongweco! Ka dong tango me gamo ic nio wa i nywalo latin ma leng adada ma cal ki lunyodone inge dwe abongwen keken. To kero pa latin ma tye ki mwaka manok keken me pwonyo loko leb matek adada-ni kono?
21. Ngo ma jo ma wigi tiyo giloko ka guneno kit ma dul komwa tiyo kwede?
21 Adada, jami matino tino mapol me aura ma kiketogi i kom dano-ni dong wacce ku. Pe tye layub gino mo ma twero temo yubo kodi jami magi. Jami magi mono ada obino pigi kengi? Pe twere. Ma ka meno, ka waneno tic mapat pat pa dul kom dano-ni, ka wiwa tiyo, ci miyo waye lok pa laco Jabuli ni: “Abipaki [Lubanga] pien icweya i yo me aura mada. Ticci ducu bedo me aura.”—Jabuli 139:14, NW.
Lagedo Madit Loyo
22, 23. (a) Pingo omyero waye ni Lacwec tye? (b) Baibul loko kakare ningo i kom Lubanga?
22 Baibul waco ni: “Ot mo keken dano aye ma gero, ento ngat ma gero jami ducu en aye Lubanga.” (Jo Ibru 3:4) Kit macalo ot mo keken, kadi ma yubone yot ningo, nongo ngat ma ogero tye-ni, ci dong jami ma tye i dan polo ma kitgi tego adada ki kwai kwo mapol ata ma tye i lobo-ni, omyero bene obed-ni lagedone obedo tye. Dong kit ma waye ni jami calo dege, telebijon ki kompiuta dano aye ma oyubogi-ni, omyero pe waye bene ni Ngat mo tye ma omiyo ki dano adam me yubo jami ma kit meno?
23 Baibul gire ye, kun lwonge ni “Rwot Lubanga ma oketo polo, ka dong oryeyo ocung atir, ma oyaro wi lobo ki jami ma tye iye ducu, ma omiyo yweyo bot jo ducu ma bedo iye.” (Icaya 42:5) Baibul tito ka maleng ni: “[In imyero Jehovah ki Lubangawa], me nongo deyo ki woro ki teko, pien in aye ma yam iketo jami ducu, dok bene pi mitti[-ni] omiyo gubedo tye, meno aye gin mumiyo yam giketogi.”—Niyabo 4:11.
24. Wan watwero ngeyone nining ni Lubanga tye?
24 Adada, wan watwero ngeyone ni Lubanga tye pi jami ma en oketogi. “Cakke i kare ma giketo lobo, kit pa Lubanga ma onongo pe nen dong onen, kun gingeye i jami ducu ma [Lubanga] otiyo.”—Jo Roma 1:20.
25, 26. Pingo tic ki gin moni i yo marac pe nyuto ni nongo ngat ma oyubo pe?
25 Ka gin mo ma kiyubo kitiyo kwede marac, pe te lokke ni nongo layubone peke. Kiromo tic ki dege calo gin wot. Ento kiromo tic kwede bene marac me bolo bom. Ka kitiyo kwede me nek nongo pe te lokke ni layubone pe.
26 I yo acel-lu bene, kit ma dano gudoko jo maraco-ni, pe tyene tye ni Ngat mo ma oyubogi pe, nyo ni Lubanga pe. Pi meno, Baibul tito atir ka maleng ni: “Kong wunen kit ma wun wuloko kwede kilong! Gitwero poro lacwe-agulu ki lobo agulu ma en cweyo? Gin ma gitiyo atiya twero waco ki ngat ma ocweye ni, ‘Pe in aye ma icweya’? Nyo gin ma gicweyo twero waco ki ngat ma ocweye ni, ‘In pe ingeyo gin mo’?”—Icaya 29:16.
27. Pingo watwero bedo ki gen ni Lubanga omiyo lagam me lapeny ma dok i kom peko?
27 Lacwec otyeko nyuto ryekone i jami me aura ma en oyubogi. En onyuto ni en ada eparo piwa ki yubo lobo maber pi wan me kwo iye, kun yubo komwa ki adamwa i yo ma mwonya atikatika, kacel ki jami mabeco mapol ata piwa. Adada en romo nyuto kit ryeko acel-li ki dok ni eparo pi dano ki miyo lagam me lapeny mogo calo: Pingo Lubanga oye ni peko obed tye? En bitimo iye gin ango?
[Cal ma tye i pot karatac 5]
Lobo-ni kacel ki yamo maber ma tye calo gin gwokkewa ki malo-ni, obedo paco ma mwonya mada ma Lubanga ma paro piwa aye oyubo
[Cal ma tye i pot karatac 6]
Kiyubo lobo ki mar madit tutwal wek wanong mit pa kwo iye
[Cal ma tye i pot karatac 7]
‘Adam acel keken tye ki kubbe i iye ma kato kubbe ma tye i gin kubbe ducu ma tye i wi Lobo kulu.’—Molecular biologist
[Cal ma tye i pot karatac 8]
“Wang omyero obed ni kiyubo ayuba; pe tye layub darabin mo ma twero yubone maber loyo wang.”—Astronomer