Wi Lubele ma i LAIBRARI ME INTANET
Wi Lubele
LAIBRARI ME INTANET
Acholi
  • BAIBUL
  • BUKKE
  • COKKE
  • w14 6/1 pot 3
  • Peko ma Oromo Lobo Ducu

Vidio mo pe kany.

Timwa kica, peko mo manok otimme i kom vidio.

  • Peko ma Oromo Lobo Ducu
  • Wi Lubele Tito pi Ker pa Jehovah—2014
  • Pwony macok rom
  • Lubanga Neno Mato Taa Nining?
    Wi Lubele Tito pi Ker pa Jehovah—2014
Wi Lubele Tito pi Ker pa Jehovah—2014
w14 6/1 pot 3
Taa alip mapol ma kicanogi macalo lobbe i mep me wi lobo

LOK MA I POK NGEYE | KIT MA LUBANGA NENO KWEDE MATO TAA

Peko ma Oromo Lobo Ducu

Mato taa tye ka neko dano mapol adada.

  • Oneko dano ma romo 100,000,000 nicakke i 1901 nio 2000. Neko dano ma romo 6,000,000 kulu mwaka ki mwaka.

  • Neko dano acel i ceken abicel.

  • Dok pe tye gin mo ma nyuto ni man bigik.

Ludiro gibyeko ni ka dano gumedde ki mato taa kit man nio wa i 2030, ci mwaka ki mwaka wel dano ma gito bikato 8,000,000. Dok gibyeko ni mato taa nongo dong oneko dano ma romo 1,000,000,000 i agikki me cencwari 21.

Jo ma taa gudo kwogi pe gubedo lumat taa keken. Ento bene kwako lupacogi ma pud gikwo ma cwinygi cwer dok nongo gipe ki cente, kacel ki dano 600,000 ma gito mwaka ki mwaka pi ywayo yiro taa. Peko man tye ma oromo cing dano ducu ma lubbe ki cente me nongo yat.

Ka iporo ki two mukene ma miyo ludaktari mapol gitimo kwed me yenyo lacange, mato taa lacange tye; dok nongone yot adada. Dr. Margaret Chan, dairekta me Dul ma Loyo Yotkom i Wi Lobo owaco ni: “Dano aye gukelo peko me mato taa, pi meno gamente kacel ki lukin gang gitwero gikone woko ka gimito.”

Gin mo ma pud otimme pi tyen me acel aye obedo ribbe pa lobbe mapol me giko woko mato taa. I Agucito 2012, lobbe ma romo 175 kulu guye me keto cik mogo me dwoko piny rwom me mato taa.a Kadi bed kumeno, jo ma giyubo taa gitye ka tute wek dano gumedde ki matone. Mwaka ki mwaka, lucat taa gitiyo ki ciling trilion mapol me poko kwena me cato wil wek dano gucak mato taa, tutwalle mon ki bulu ma gikwo i lobbe ma pud tye ka dongo adonga. Kit macalo tek adada me weko mato taa-ni, dano mapol pud gibimedde ki to ki i kom dano bilion acel ma dong gudoko opii me mato taa-ni. Dano mapol adada gubito i mwaki 40 ma bino-ni ka pe guweko mato taa.

Kwena me cato wil kacel ki bedo opii pa taa oweko jo mukene pe gitwero wekone. Meno aye gin ma otimme i kom Naoko. En ocako mato taa ma mwakane tye apar ki wiye. Neno kit ma odi me poko lok angeya giboro kwede mato taa omiyo en ocako porone kun tamo ni eryek adada. Kadi bed ni lunyodone aryo ducu guto woko ki two kanca me oboo nyo iwuku, en omedde ki mato taa, kun bene pito anyirane aryo. En owaco ni, “Onongo alworo nongo kanca me oboo ki dok abedo ka paro pi yotkom pa lutinona ento onongo pud pe atwero wekone. Onongo atamo ni pe abiweko mato taa matwal.”

Ento, Naoko oweko mato taa. En onongo cuko cwiny me weko mato taa ki i gin ma dong okonyo dano milion mapol me bedo ma pe gimato taa. Gin ango ma okonye? Kwan pwony ma lubo man.

a Gin ma gitye ka timone kwako pwonyo dano i kom rac pa mato taa, keto kigeng i kom kwena me cato wil pa lucat taa, medo wel mucoro i kom taa, ki dong keto yub mogo me konyo dano me weko mato taa.

    Gin akwana i leb Acholi (1996-2026)
    Kat Woko
    Dony i Iye
    • Acholi
    • Nywakki
    • Jami ma imito
    • Copyright © 2026 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Cik pi Tic Kwede
    • Privacy Policy
    • Privacy Settings
    • JW.ORG
    • Dony i Iye
    Nywakki