Lobo-ni Mono Tye Ka Kemo Kwene?
Peko maraco ki timme pa jammi ma kelo ur odoko lok angeya me nino ki nino i wi lobo ni! Man tyen lokke ngo?
KIT ME GWOKKE PIRI KENI: Bom mwoc ata wa i cuk-gu. Kicelo lupwonye ki lutino kwan i cukul. Ceyo lutino matino ka lunyodogi oloko wang-gi ka ma pat. Gikwalo mon wa ki co ma otegi kadi wa i dye ceng amac.
KA INENO DINI: Dini mapol gicwako dul mo olo i kare me lweny. Lupwonye dini mogo kingolo kop i komgi pi nek alany-gu. Padi mapol gitimo tic kipyeda i kum lutino matino; kanica kano lok meno woko. Wel lulega tye ka dok piny; odi lega kitye ka catogi.
KABEDO MURUMO WA: Kitye ka jwero bunga woko pi lok kom biacara. Lucan tye ka tyeko yadi woko pi lok kom yen. Kitye ka wolo pii me te ngom woko. Cilo ma a ki i cuma me yubo jammi ki yo manyen me mako rec tye ka balo mako rec woko. Wolo yamo-gu.
YENYO KIT ME KWO: I kom dano acel acel ma tye i kupiny me Sahara i lobo Afrika, kiwaco ni gitiyo ki cente ma romo dolla pa jo Amerika 480 keken i mwaka acel acel. Woro marac tye ka kelo tur pa biacara woko, ma tye ka weko jo mapol labongo tic. Kwalo kwo i wi diro tye ka weko wegi tic madongo tye ka rwenyo lim-gi woko.
NOK PA CAM: Dano ma romo 800,000,000 i wi lobo-ni gibuto kec pol kare.
LWENY: Dano ma kato 100,000,000 gurwenyo kwo-gi macalo adwogi me lweny i cencwari me 20. Jammi lweny me nuclear tye ma oromo me neko dano ducu tyen mapol. Lweny me omego ma timme i kin dano ma i lobo acel. Lunek aranyi dong guromo lobo woko.
TWO GEMO KI MUKENE: Cakke i 1918, two aburu mo me Spain oneko dano 21,000,000 kulu. Two jonyo dong “odoko gin matye ka nek matek loyo i tekwaro pa dano.” Kanca ki two aduno tye ka kelo kumo i wi lobo ducu.
Pe itam i lok angeya acel keken. Jammi magi mono timme kicel kicel keken? Nyo gudoko dong kit me lobo ma gitime ki tyen lok?
[Bok/Cal ma tye i pot karatac 5]
Lubanga Mono Tika Ada Paro Piwa?
Peko ma bino pi timme pa jammi mogo ma cungo wic, nyo calo can me rwenyo dano i to, omiyo pol pa dano giuro tutwal pingo Lubanga peya odonyo i yub pa dano me juko jammi macalo magi woko.
Lubanga gire tamo. En miyo botwa tela matir ki kony ma mitte kombeddi. (Matayo 11:28-30; 2 Temceo 3:16, 17) En ocibo te guti me giko tim bwami, two, wa ki to dong matwal. Micce nyuto ni en tamo pi dano me rok ki kaki, ki leb ducu ento pe pi rok acel keken.—Tic pa Lukwena 10:34, 35.
Wan kono waparo ma romene? In mono ingeyo nga ma obedo Lacwec me polo ki lobo? Nyinge anga? Yub mege tye ningo? En gamo peny magi i Baibul. Ki iye, en tito botwa yo ma en tye ka kwanyone me kelo agikki pa tim bwami, two wa ki to bene. Me nongo bakacic, gin ango ma mitte ki botwa? Omyero wapwony lok i kome ki i kom yubbe. Waromo bedo ki gen me nongo bakacic mo nining ka pe wanyuto niye i kome? (Jon 3:16; Jo Ibru 11:6) Pire tek bene me lubo jammi ma en mito. (1 Jon 5:3) In mono iparo me timo meno?
Me niang gin ma omiyo Lubanga oye ni piny ma i kare-ni obed tye, omyero kong waniang lok acel mo ma pire tek. Baibul otito lokki. Kinyuto lok man I pot karatac 15 i buk man.