Kaj se lahko naučimo iz besed, ki jih je apostol Pavel napisal Tesaloničanom? Ko slišimo nekaj, kar se ne sklada s tem, kar smo se naučili iz Svetega pisma, ali pa slišimo kakšne senzacionalne govorice, moramo uporabiti modrost in dobro presojo. V nekdanji Sovjetski zvezi so naši nasprotniki med brati razširili pismo, ki naj bi prihajalo iz svetovnega središča. V pismu so bili nekateri bratje spodbujeni, naj ustanovijo ločeno, neodvisno organizacijo. Izgledalo je, da pismo res prihaja iz svetovnega središča, ampak zvesti bratje se niso pustili zavesti. Ugotovili so, da se pismo ne sklada s tem, kar so bili naučeni. Danes včasih nasprotniki resnice uporabijo sodobno tehnologijo, da bi nas zmedli in uničili našo enotnost. Ampak ne smemo se pustiti zmesti. Zaščitimo se lahko tako, da razmislimo, ali je to, kar smo slišali ali prebrali, v skladu z resnicami, ki smo se jih naučili. (2. Tes. 2:2; 1. Jan. 4:1) (w24.07 str. 12, odst. 14, 15)

Najpomembnejša odločitev, ki jo lahko kdor koli sprejme, je ta, da se posveti Jehovu in postane del njegove družine častilcev. Jehova si želi, da bi to naredili vsi ljudje. Zakaj? Hoče, da so njegovi prijatelji in da živijo večno. (5. Mojz. 30:19, 20; Gal. 6:7, 8) Jehova nikogar ne sili k temu, da mu služi. Vsakemu posamezniku dovoli, da se sam odloči, kaj bo delal. Kaj, če krščen kristjan resno greši, s tem da prekrši Božji zakon? Če se ne kesa, mora biti odstranjen iz občine. (1. Kor. 5:13) Kljub temu si Jehova močno želi, da bi se takšen posameznik pokesal in vrnil k njemu. Pravzaprav je to pomemben razlog, zaradi katerega je priskrbel odkupnino – da bi bili lahko skesanim posameznikom odpuščeni grehi. Naš Oče tiste, ki resno grešijo, ljubeče spodbuja, naj se pokesajo. (Zah. 1:3; Rim. 2:4; Jak. 4:8) (w24.08 str. 14, odst. 1, 2)

Do takrat, ko je apostol Janez napisal svoje tretje pismo, so nekateri posamezniki že začeli širiti krive nauke in povzročati razdore. Ampak drugi so še vedno hodili »po poti resnice«. Ubogali so Jehova in živeli »po njegovih zapovedih«. (2. Jan. 4, 6) Ti zvesti kristjani s tem niso razveselili samo Janeza, ampak tudi Jehova. (Preg. 27:11) Kaj se naučimo mi? Zvestoba vodi do veselja. (1. Jan. 5:3) Na primer, veseli smo, ker vemo, da razveseljujemo Jehova. Zelo je vesel, ko vidi, da se upiramo skušnjavam v tem svetu in da živimo po resnici. Tudi angeli v nebesih so tega zelo veseli. (Luk. 15:10) Podobno lahko tudi mi najdemo veselje v tem, ko vidimo, da naši bratje in sestre ostajajo zvesti Jehovu. (2. Tes. 1:4) In ko bo Satanov svet uničen, bomo veseli, da smo ostali zvesti Jehovu. (w24.11 str. 12, odst. 17, 18)