Do takrat, ko je apostol Janez napisal svoje tretje pismo, so nekateri posamezniki že začeli širiti krive nauke in povzročati razdore. Ampak drugi so še vedno hodili »po poti resnice«. Ubogali so Jehova in živeli »po njegovih zapovedih«. (2. Jan. 4, 6) Ti zvesti kristjani s tem niso razveselili samo Janeza, ampak tudi Jehova. (Preg. 27:11) Kaj se naučimo mi? Zvestoba vodi do veselja. (1. Jan. 5:3) Na primer, veseli smo, ker vemo, da razveseljujemo Jehova. Zelo je vesel, ko vidi, da se upiramo skušnjavam v tem svetu in da živimo po resnici. Tudi angeli v nebesih so tega zelo veseli. (Luk. 15:10) Podobno lahko tudi mi najdemo veselje v tem, ko vidimo, da naši bratje in sestre ostajajo zvesti Jehovu. (2. Tes. 1:4) In ko bo Satanov svet uničen, bomo veseli, da smo ostali zvesti Jehovu. (w24.11 str. 12, odst. 17, 18)

Kako dolgo bi moral neko osebo opazovati, preden ji poveš, da se romantično zanimaš zanjo? Če k njej pristopiš prehitro, bi ta oseba lahko dobila občutek, da sprejemaš nepremišljene odločitve. (Preg. 29:20) Če pa po drugi strani čakaš predolgo, bi lahko izpadel kot neodločen, še posebej če je ta oseba ugotovila, da se zanimaš zanjo. (Prid. 11:4) Zapomni si, da preden pristopiš k nekomu, ne rabiš biti prepričan, da se boš poročil s to osebo. Prepričan pa moraš biti, da si pripravljen za zakon in da bi bila ta oseba mogoče dober zakonec zate. Kaj naj bi naredil, če ugotoviš, da se nekdo zanima zate? Če občutki niso obojestranski, to jasno pokaži s svojimi dejanji. Res bi bilo neprijazno, če bi nekomu dajal lažno upanje. (Efež. 4:25) (w24.05 str. 22, odst. 9–str. 23, odst. 10)

Jezus bo samo tiste, ki so resnično maziljeni in bodo ostali zvesti, sprejel v nebeško Kraljestvo. Vsak maziljen kristjan, ki ne bo ostal duhovno buden, ne bo med izbranimi. (Mat. 24:31) Seveda morajo vsi Božji služabniki ne glede na svoje upanje ohraniti v mislih Jezusovo svarilo ter ostati budni in zvesti. Ker Jehova dobro poznamo, zaupamo njegovi presoji. Zato nas ne skrbi, če v našem času s svetim duhom mazili koga, ki je zvest. Spomnimo se, kaj je Jezus v svoji ponazoritvi rekel o tistih, ki so bili za delo v vinogradu najeti okoli 17. ure. (Mat. 20:1–16) Dobili so isto plačilo kot tisti, ki so v vinogradu začeli delati že prej. Podobno je z maziljenimi kristjani. Ne glede na to, kdaj so izbrani, bodo prejeli nebeško nagrado, če bodo ostali zvesti. (w24.09 str. 24, odst. 15–17)