Akpale ti azo a yeke hunzi ande?
MBENI tondo so alondo na sese ti Irlande na ndo dutingo ti dunia so atene: “Na ndo sese mobimba, tongana a mû azo osio, oko ayeke na yâ ti yere, azo ngbundangbu 1,3 awara même 700 F CFA pëpe ti te na kobe ti lâ oko oko, azo ngbundangbu oko ahinga ti diko mbeti pëpe, azo ngbundangbu 1,3 ayeke na nzoni ngu ti nyon pëpe, na azo ngbundangbu oko aduti lâ na lâ na yâ ti nzara.”
Biani, aye so kue afa so zo asala gbä ti wara aye so alingbi ti zi biaku biaku akpale ti dunia so! Me akpale ni so akiri amû vundu mingi tongana mo bâ so, mingi ti azo so a fa dutingo ti ala ge so, ayeke gi asenge wali na amolenge. A yeke tâ ye ti mawa pëpe ti bâ so même laso, na siècle 21 so, a ngbâ ti ‘doro lâ oko oko droit ti azo mingi mingi’?—Dutingo ti amolenge na ndo sese mobimba 2000 (Angl.).
“Mbeni fini dunia gi na yâ kete ngoi”
Na beku, UNICEF atene: “Lege ayeke dä ti zi vundu so aye ti ngangu ni so . . . asala na ndo fini ti azo na ndo sese mobimba.” Ti bungbi so, lo bâ so azo ngbundangbu mingi so alingbi ti “kpe na ti changé” aye ti ngangu so asi na ala. Biani a to mbela na “azo kue ti leke mbeni fini dunia gi na yâ kete ngoi”. UNICEF apensé ti lo so a yeke duti ande mbeni dunia so na yâ ni a yeke zi azo kue “na gbe ti yere, ti tënë ti kangbi, ti ye ti ngangu na ti kobela.”
Beku ti azo so ayeke na mara ti bibe tongaso akiri akono tongana ala bâ so, même laso, azo so ayeke pensé na amba ti ala ayeke sala kota kua ti zi aye ti sioni so aga na lege ti “molongo ti abira na ti akpale so a bâ a tene a yeke hunzi lâ oko pëpe”. Na tapande, na yâ ti angu 15 so ahon, Pialo so a bâ lege ti amolenge ti Chernobyl “asala si pasi ti amolenge ngbangbo mingi so kobela ti cancer asala ala ndali ti sioni pupu so aya kâ akiri na gbe ni.” (The Irish Examiner, 4 avril, 2000). Abungbi so abâ lege ti mungo maboko na azo, akota ni na akete ni, asala kota ye biani na ndo fini ti azo mingi mingi so bira na aye ti ngangu asi na ala.
Ye oko, azo so amû mbage ti ala na yâ mungo maboko tongaso ahinga so a yeke kete ye pëpe. Ala hinga so akpale so ala wara “amû ndo kue na alï ngangu mingi tongana a haka ni na ti ala so asi angu bale-oko kozoni.” David Begg, mokonzi ti Concern, mbeni ndokua na kodoro ti Irlande so abâ lege ti mungo maboko na azo ti mawa na ndo sese kue, atene so “azo ti kua ni, azo so amû maboko na ni na azo so amû ye asala ye ti nzoni mingi” na ndembe so kota mua atï na ndo kodoro ti Mozambique. Lo kiri lo tene: “Me gi e oko e lingbi ti hon ndo ti mara ti akota kpale tongaso pëpe.” Na ndo angangu so a sala ti mû maboko na sese ti Afrika, lo tene polele: “Anda ti tënë oko oko so e yeke na ni ti duti na beku ayeke tongana wâ ti bougie so aza nzoni pëpe.” Azo mingi ayeke bâ so kete tënë ti lo so afa nga biani dutingo ti azo na ndo sese mobimba.
E lingbi biani ti duti na beku ti bâ “mbeni fini dunia gi na yâ kete ngoi”, dunia so azo ayeke ku ni kungo? So na mbage e gonda mingi angangu so azo asala ti mû maboko na ambeni zo, a yeke na lege ni ti bâ na tele ni mbeni ye so alingbi ti ga na fini sese so siriri na mbilimbili aduti dä. Bible afa ye ni so, tongana ti so e yeke bâ na yâ article ti peko.
[Lingu ti foto na lembeti 2]
Lembeti 3, amolenge: UN/DPI Foto so James Bu asala