Bongo ti kuä ti tere ti nyama na dutingo na lege ti yingo
GBIA LOUIS IX ti France ayü ândö mbeni. Lani tongana Pakara Thomas More ayeke manda ye na ndo senda-ndia na lâ ti maseka ti lo, bongo ni amû maboko na lo ti lango pëpe teti ngbonga 19 wala 20 lâ na lâ teti anze mingi. Azo atene na yâ gigi ti lo kue mingi ni lo yü ni. Tongana azo afâ Thomas Becket, Kota bua ti Cantorbéry, na yâ cathédrale ti Cantorbéry, bê ti azo adö ti bâ so lo yü mbeni na gbe ti bongo ti lo. Kamba wa ayeke na popo ti akota zo ti giriri so? Ala kue agi lege ti sara pasi na tere ti ala na lege ti yungo mbeni bongo so a sara ni na kuä ti tere ti nyama.
A sara bongo ni na kuä ti tere ti ngasa na a kpengba. Azo ayü ni na tere ti ala si a kpaka tere ti ala na a sara ala, a sara si zo aduti nzoni pëpe. A yeke nzoni na asiri ti dü dä. Azo atene so Thomas Becket ayü ti lo bongo ni nga na pantalon ni juska “asiri asi singo dä.” Na peko ti ngu 1500, a sara ambeni bongo ni na akete kamba ti wen ti tene a kpo zo. Lekengo bongo ni tongaso aso mingi ahon ti so a sara na kuä ti tere ti ngasa.
Ti mbeni bakari, nda ti bongo so a sara na kuä ti tere ti ngasa, legeoko na ambeni ngobo ti sarango pasi na tere, ayeke ti “kanga lege na asioni nzara ti mitele na ti pusu zo ti wara mbeni bango ndo nga na mbeni tambela so anzere na Nzapa.” A yeke gi pëpe azo so ayeke voro Nzapa na gbanzingo ye mingi na fini ti ala si ayü bongo so; a bâ so asenge zo, même akota zo ti kodoro ayü nga ni. Même ambeni kongregation laso na yâ ti églize angbâ ti yü bongo ni.
Yungo mbeni nduzu bongo ti kuä ti tere ti nyama wala ti sara pasi na tere ti mo zo ayeke sara si zo aga zo ti yingo? Oko pëpe; zo ayeke mû bê ti lo na aye ti yingo na sarango aye tongaso pëpe. Même bazengele Paul atene ‘ti sara ye ti ngangu na tere ti zo’ ayeke nzoni pëpe (aColossien 2:23).a Nde na so, zo ayeke mû bê ti lo na aye ti yingo na gingo ti hinga ye na ndo Nzapa na lege ti mandango Tënë ti lo nzoni nga na sarango ye alingbi na ni.
[Akete tënë na gbe ni]
a Ti hinga ambeni ye na ndo tënë so, bâ Réveillez-vous! ti 8 octobre 1997, “D’après la Bible. . . L’ascétisme est-il la clé de la sagesse?”
[Lingu ti afoto na lembeti 32]
Na nduzu, Gbia Louis IX: na yâ buku Great Men and Famous Women; na bê ni, Thomas Becket: na yâ buku Ridpath’s History of the World (Vol. IV); na gbe ni, Thomas More: na yâ buku Heroes of the Reformation, 1904