Ando ti vorongo Nzapa e yeke na bezoin ni?
Azo saki mingi alondo yongoro na ambage nde nde ti kodoro ni ti ga ti voro Nzapa, na ala yü abongo so apendere nzoroko nde nde ayeke na tele ni. Ambeni bungbi ti a-Indien ayeke haka peko ti adodo so ala tene akotara ti ala ayeke do ândö kozoni na gango ti azo ti Espagne na kodoro ti ala, na ala yeke mû pekoni na abia ti pikango ngo. Nga, ambeni wamabe ayeke hara na likuni ti ala na popo ti gbâ ti azo so, ti si juska na da ti vorongo ni; ala si singo na gbe ti da ni nga na ndo alege so angoro tele ti kota église ni.’
A YEKE tongaso si mbeni mbeti-sango El Economista afa peko ti salango ye ti azo mingi mingi na nze ti décembre ti ngu 2001. Na ngoi ni lani, a yeke azo ndulu na kutu ota si ague na kota église ti gbata ti Mexique ti fa na gigi mabe ti ala na Vierge Marie ti Guadalupe. Ambeni kota da ti vorongo Nzapa nde, na tapande Kota église Saint-Pierre na Rome, ayeke pusu nga azo mingi mingi ti londo yongoro ti ga dä.
Ando ti vorongo Nzapa agbu bê ti azo mingi so aye ti voro Nzapa. Maria, so ayeke ti kodoro ti Brésil, atene: “Ti mbi, église ayeke lani mbeni ndo so mbi lingbi ti ga ndulu na Nzapa dä. A yeke mbeni ndo ti nzoni-kue. Mbi bâ ti mbi lani so ti gue na église ayeke lungula siokpari na tele ti zo, na a yeke duti siokpari teti mbeni zo ti gue na Messe pëpe, na ti tene pëpe siokpari ti lo na gigi na adimanche oko oko kue.” Consuelo, ti kodoro ti Mexique, atene: “A yeke nzere lani na bê ti mbi mingi ti gue na église; mbi bâ église tâ na nene ni mingi. Tongana mbi yeke dä, mbi bâ tele ti mbi tongana zo so ayeke na yayu.”
Atâa so ambeni zo abâ na nene ni mingi a-église, ambeni nde ayeke hunda tele ti ala wala biani a hunda ando ti vorongo Nzapa ti sambela lo. Tongana lo bâ so azo mingi pëpe si ayeke gue fadeso na église, Peter Sibert, mbeni prêtre Catholique ti Angleterre, atene na ndo ni: “[Azo] ayeke soro gi ambage ti alege ti vorongo so anzere na ala. Ambakoro mingi laso ayeke aCatholique na ala gbu atënë ti mabe ti ala ngangu; me na popo ti ala so ade pendere, mara ti mungo tele tongaso ayeke dä oko pëpe.” Mbeti-sango Daily Telegraph ti Londres so asigigi na lango 20 ti nze ti novembre ngu 1998 atene: “Ti londo na ngu 1979 juska laso, a yeke a-église ndulu na 1 500 si akanga yanga ni, tongana a haka ni na a-église 495 so a zi yanga ni, nga a-église 150 so a leke ni fini ni.”
Na ngu 1997, mbeti-sango Süddeutsche Zeitung ti Munich na Zamani atene: “A yeke changé ada ti église si aga ada ti cinéma na ada ti lango: Awamabe ayeke gue na église mbeni pëpe, ando ti vorongo Nzapa ayeke ga ambeni ye nde. . . . Ye so azo ayeke sala ni lakue na Pays-Bas wala na Angleterre ayeke ye so fadeso azo ayeke sala na Zamani.” Mbeti-sango ni atene na ndo ni: “Zo alingbi ti bâ ada ti église 30 wala 40 tongaso so a kä ni na yâ ti Zamani gi na yâ angu so ahon.”
A hunda biani ando ti vorongo ti sambela Nzapa? A yeke wara na yâ Mbeti ti Nzapa tapande teti akota église nga na a-église so a leke ni pendere mingi ti laso? Na yâ mara ti ada wa si a voro lani tâ Nzapa so ayeke na fini? Ye nyen e lingbi ti manda na ndo nene ti warango ando ti vorongo Nzapa nga na ndo ye so a lingbi a sala na yâ ni?